Po petkovem izpitu sem si za nagrado dodelil 1 dan (umskega) počitka, vendar sem že vnaprej bil precej prepričan, da bom nazadnje najverjetneje končal v Lazu, saj imajo letošnji tečajniki ravno za vikend tečaj zimske tehnike. No, ker je Bricotu res primanjkovalo osebja sem rekel, zakaj pa ne. Ker smo vsi lene živali in rajši gremo ponoči v hribe, kot da bi morali naslednji dan vstajati ob nehumani uri (kaka 5. ura zjutraj...), nekaj pred 7. uro zvečer švignem proti Sv. duhu, kjer poberem še Ferlana, nato pa se dobimo z Milošem in Tino pred Qlandijo.
Ker vsi ostali gredo za 2 dni (do nedelje), jaz pa imam plan iti že v soboto dol, odrinemo proti Bohinju z 2 avtomobiloma. Jaz sem imel sicer prvotni plan pustiti avto na spodnjem parkirišču pod dolino Suhe, kar bi sicer pomenilo cca. 1 uro daljšo hojo navzdol sledeči dan, vendar se odločim, da bom poskusil, kako daleč mi uspe priti z avtom, tako da zapeljem na pomrznjeno cesto skozi sotesko Suhe takoj za Milošem. Cesta je v spodnjem delu mnogo bolj ledena kot zgoraj (z izjemo enega odseka), vendar v drugi prestavi avto kar nekako vleče. No, žal se 4 ovinke pod planino Blato le zalomi, saj mi avto zakoplje. Z Juretom se (neuspešno) matrava kake pol ure, nazadnje pa ne pomaga drugega, kot da nama priskočita na pomoč Tina in Miloš, in s 3 "porivači" avto v minutki obrnemo navzdol in zaparkiramo. Z Juretom sva pa že razmišljala o švicarju na drevo... :)
Moj incident z avtom nam vzame 1 uro, tako da se hitro poženemo na pot proti planini Laz, kjer prispemo nekje okrog 10. V koči pa na fertik žurka, čeprav all-male (vse ženske že spijo). Z Juretom takoj faševa dobrodošlico: obilna merica viskija, nato pa prav kmalu z Bricom zapustimo kočo ter se odpravimo k sosednji Stanetovi koči, kjer spimo jaz, Bric, Miloš, Jure in Tina. Koča je prav fletna in za razliko od Bricotove koče precej manjša, ampak bolj izolirana. Vsi smo povsem budni, tako da ga veselo žingamo do 1 zjutraj, potem pa nas Brico napodi spat :). Vsi se napravimo na fertik, ker je bilo baje prejšnjo noč mraz. Meni je takoj žal, saj zašvicam kot nilski konj in šele proti jutru, ko iz sebe zmečem debele štumfe ter 2 deki nekako normalno zaspim.
Naslednje jutro tečajnike razvrstimo po navezah ter v 2 skupini: prva pripade meni in Juretu; cilj: grapa med Kredo in Slatno. Omenjene grape sem sicer že konkretno sit, saj sem letos že 3 v njej, vendar - dolžnost je dolžnost, vreme je superca, našvical se bom pa tudi. Kva še človk rab? Druga skupina pa se loti Lazoviškega prevala ter grape na Debeli vrh in sestoji pretežno iz turnih smukačev. Jaz vodim našo skupinico in tako kot vsako leto mi uspe zgrešiti pot od planine Laz do Razorja, tako da malo cik-cakamo po gozdu, preden pridemo pod omenjeno dolino. Navkljub dejstvu, da sta 2 modela (in nekaj smukačev) že potegnili špuro nekaj dni nazaj, nam ni lahko, saj se sneg na konce kar grdo udira.
Tako le dospemo do vstopa v grapo, kjer se napravimo in razporedimo po navezah; meni dodelijo Meto in greva v grapo kot prva naveza, Ferlan pa bo šel kot zadnji. Meta suvereno pleza, tako da se izmenjavava kar cug-cug. Prav hitro sva na vrhu, ostali tečajniki pa so celoten prejšnji dan vadili vozle, tako da jim tudi grapa ne predstavlja posebnih težav. Grapa je sicer v boljšem stanju kot za novo leto, saj je sneg kar trd, vendar pa ga (tako kot v vsej okolici) kronično primanjkuje in je na izstopu že presneto tanek.
Počasi se nakapamo na izstop, potem pa sledi še sprehod na vrh Slatne ter sestop čez Hladilnik. Sedlo nad Hladilnikom je povsem bogo, saj o snegu ne moreš govoriti, tako da smo morali sestopati deloma po travi. Ah, ta zima... No, Hladilnik je kar debelo zalit, nato pa potrebujemo še kako uro, da se pripraskamo nazaj na planino Laz, saj je tudi sestop precej naporen za noge. Mimogrede, Zapiralka je hudo uboga na snegu, tako da izgleda prov fletn miks, vendar bi za notri nujno potreboval kak klin.
Jaz iz Laza takojci švignem navzdol proti planini Blato in avtu, saj me malo skrbi, kako bom speljal oz. hočem biti tam še pri dnevu. Tako sem pri avtu ob 4:20 popoldne. Vse moje skrbi so seveda bile odveč, saj avto lepo spelje iz snega, vendar preventivno vozimo zelo počasno (večino časa v 1. prestavi), ker je spodnji del ekstremno leden - trenutno vlada ornk inverzija, in cesta je pomojem še slabša kot je bila prejšnji večer. Dobra stvar inverzije pa je, da so slapovi v Suhi že kar dobro narejeni, prav tako pa v soteski Bohinj - Bled ne manjka svečovja po stenah. Bo kej za pogledat it!
Ker cel dan nisem nič jedel (in spil 2 požirka čaja), se že celo pot veselim Matička na poti nazaj, vendar so se s septembrom preselili na novo lokacijo, ki mi je ne uspe najti. Žal Radovljice ne poznam kaj preveč (beri: skoraj nič), tako da se odločim, da se grem nakrmiti v Bufa. No, tam povsem slučajno srečam še ekipo iz AO Kranja, ki so prav tako imeli zimsko tehniko pod Teranovo v Ravenski Kočni. Vsi imamo probleme s "krčenjem želodca" (kar pomeni, da smo res lačni, pa ne moremo pojesti cele pice / lazanje), mimogrede pa izvem, da je naš profesor soliral Teranovo.
Sledi zateg domov in kavčarjenje, ki je posledica lazanje in piva. Ja na živjo sm len! (Slike)
3 komentarji:
☺ očitno je blo (spet) super ... sem vam kar mal fouš. Vem da je bolj švoh tolažba, pa ti vseglih povem - Dolomiti imajo še bistveno manj snega kot Julijci. Z J prav kislo gledava v terene, kjer sva prejšnja leta vzdihovala, kako bi blo tam gor s turnimi dilcami. Grapce so suhe, področja, kjer so se ponavadi bohotili nori slapovi, pa pokrivajo sramežljive svečke ne višje od 10m. Je tužno tud tukej.
Matička imaš zdaj na radovljiškem bazenu, pa po naših izkušnjah žal to ni več to, kar je bilo ... šmrc, smo ga tud mi imeli ful radi na poteh domov.
Ja fajn fajn:) Važn da se pleza...
Stanje s slapovi je pa povsod slabo. Baje je neki v Maltatalu narjenga, ne vem pa kolk. No pa sej si vidu na Norveškem, kako je bogo, čeprov se je baje v zadnjih dneh dodobra odebeljilo.
@Mateja: Ah joj, a pol je tud tam kriza... Sneg letos res ni za nikamor. Za Matička pa vem, da se nahaja pri bazenu, samo kot pravim, Radovljice nič ne poznam (sem sicer 2x bil tam, ampak dolgo nazaj).
@Matej: Jah... slapovi sicer morda niso tako debeli kot lani, ampak v primerjavi z grapami (ki so 90% mixi) jih je precej več narejenih (vsaj za silo) - v Tamarju so baje vse klaske plezabilne, v Prednji glavi praviš da je nekej narjenga, nad Jezerskim maš Sinjega, oba Ledinska, Izgubljeno rokavico pa en kup drugih smeri okol Čedce, v Maltatalu se je pa tudi že nekej plezalo. Da ne omenjam raznih lokalnih 1-2 cug dolgih slapov. Mislim, glede na slo-alp se skor sam slapi plezajo :).
Objavite komentar