Že sredi spanja zjutraj naš trojček, ki spi zgoraj, zasliši močno šumenje; Mare sicer pribije:"Pizda to je ziher šporget spodej," vendar je resnica to, da veter vije skozi Rjukan kot zmešan. Zjutraj, ko se zbudimo in pristavimo kofe, situacija ni nič boljša, saj drevesa vsenaokrog premetava, kot da bi bili igrače. Vsi se strinjamo, da dan pavze ne bi škodil, vendar nas ekipa iz sosednje koče ob 10 pokliče, da so v šli sektor ob poti na smučišče, ki je varno skrit v soteski in popolnoma zaščiten pred vetrom (Ozzimosis). Tako tudi nas 8 odpujsa proti temu sektorju.
V sektorju smo sami, vetra pa se še sluti ne. Naši predhodniki že napeljejo glavne linije tega območja; z Milošem pa hitro bruhneva levo za rob, kjer odkrijeva še dve lepi, a preveč kratki WI3. Eno napeljem jaz, drugo pa kolega iz sosednje ekipe. Sektor je dobro narejen, vsi slapovi pa so vsaj (napol) narejeni. Po debelih se povečini vijejo štenge, kar močno olajša plezarijo, drugod pa obstajajo lažje (in težje) variante po svečah in skali. Tako plezamo do 2 popoldne, kjer mi uspe preplezati 7 slapov, od tega dve zelo lepi liniji v glavnem slapu tega območja, Ozzimosis-u (WI4), kjer plezam samo na zatikanje cepinov, ter eno čudovito linijo po kaskadah in tankih lednih svečah v slapu Presank (WI4). V ostalih primerih gre za štenge po WI2 in WI3-kah. Pa vendar se zaradi omenjenih treh slapov prav odlično našutam, saj je parkrat potrebno kar zakleniti roke ter se dvigniti gor.
Vsi ostali so prav tako aktivni in vsi bolj kot ne popedenamo vse slapove. Pri tem velja omeniti, da Brico na novem Quarku uplakne na Ozzimosisu in ga raztegnjen štrik zategne vse do tal. Ajajoj! No, ko ura odbije 3 je preplezano vse, kar se da, tako da bruhnemo nazaj proti avtom. Ker smo že na poti proti smučišču, se naša ekipa odloči, da se z avtom zategnemo še na vrh planote ter poslikamo okolico, ker je vreme res čudovito. Zgoraj je res lepa planota, kjer prevladujejo tekaške proge, pa tudi smučišče nikakor ni zanemarljive velikosti.
Nato pa navzdol. Kot ponavadi so na jedilniku testenine, v večeru pa obiščemo še zanimiv športni center v stari tovarni v središču Rjukana, kamor so Norvežani uspeli zbasati ogromno igrišč, od peščenih igrišč za odbojko na mivki pa do plezalne stene. (slike)
Ni komentarjev:
Objavite komentar