Rjukan 2012: (6) Poslednji slap: Tjonnstadbergfossen

Za petek so obeti spet bolj klavrni, saj naj bi bile temperature ponovno čez ničlo, veter pa celo noč neumorno trese našo kočo; vendar smo se iz našega izleta včeraj naučili, da razmere so, le najti jih moraš. Zato se tri naveze odločimo, da splezamo slap Tjonnstadbergfossen (WI4), ki se nahaja direktno nad centrom mesta Rjukan (in je, mimogrede, osvetljen tudi ponoči, tako da ga lahko plezaš tudi v soju čelnih svetilk). Ko pridemo pod slap, so razmere nekoliko slabše, kot smo pričakovali, saj je pvri cug precej voden. Miloš in Knific se odločita, da bosta raje šla še malo poplezat v sektor Krokan, jaz, Brico, Jože in Jernej pa želimo za konec splezati še enega večraztežajca, tako da se radostno zapodimo v slap.

Razmere res niso idealne in na nekaterih delih je led zelo moker in tanek, drugod pa se delajo talarji. Ampak to velja le za prvi cug, kasneje pa so razmere nekoliko boljše. Drugi cug napaveda z Jernejem in ni nič posebnega, glavnino slapu pa obvozimo po desni (v slučaju, če bi kaj ledu letelo navzdol). Tretji cug odpira 10m visok strm skok, kjer je led nekoliko tanek, zato bolj prav kot zabijanje pride zatikanje ter nežnost. Kljub vsemu temu Jože in Brico suvereno napeljeta cug. Sledi še zadnji cug, ki je lep ozek iztek po tankem ledu do drevesa na vrhu.

Sledijo še trije abzajli in že smo na dnu. Sprehodimo se dol do parkirišča, kjer nas že čaka Knific z avtom. Ker smo se cel teden odrekali obisku muzeja v stari hidroelektrarni Vermok, tokrat pohitimo in jaz, Miloš, Jože in Jernej se odpravimo še v muzej. Ta je velik in kar zanimiv, saj zavzema večino notranjosti stare elektrarne, vsebuje pa zgodovino industrije v dolini Rjukan ter zgodbo o težki vodi iz druge svetovne vojne. Vsekakor vsem priporočam ogled, saj je muzej dober in vsebuje kar nekaj zanimivosti, ki dajejo dolini svoj zgodovinski pečat. Sploh tisti del o težki vodi.

... in tako se je naš dopust nekako zaključil. Zdaj nas čaka še pakiranje, pucanje koče ter let nazaj v Celovec. Nazaj na faks, delo in zimo, ki je vse prej kot to. Preden sem odšel v Rjukan, sem mislil, da bom po tem tednu imel lednega plezanja dovolj za nekaj let, zdaj pa sem željan samo še več, ne manj! Žal poročila iz Slovenije niso preveč obetavna, tako da dvomim, da bom to zimo doživel karkoli podobnega Rjukanu v naši bližnji okolici. (slike)