Kingdom of Heaven

Ko smo šli z gimnazijo gledat ta film nekaj let nazaj (to je bilo leta 2005, sodeč po izidu) nad filmom nisem bil preveč navdušen. Tisto je bilo že tako ali tako obdobje epskih zgodovinskih spektaklov, začenši z Gladiatorjem, Trojo, Aleksandrom in tako dalje. Gladiator mi je bil kot film všeč; menim, da je imel to, kar film zelo dobro umesti v zvrst spektakla, in Gladiatorju je to uspelo. Režiser Gladiatorja se je nato posvetil temu filmu, in kot sem že omenil, me sprva ni presunil. Zgodba se mi je zdela enostavno preveč luknjasta, da skorajda ni imela nekega smisla, in s tem je film izgubil skoraj celoten pomen.

No, nekaj časa nazaj sem na stvar naletel naključno in slišal precej hvale na račun Director's Cuta filma, ki je baje popolno nasprotje kinematografske različice. In po ogledu se moram strinjati.

Na račun tistih 45 minut film pridobi toliko na vsebini, zgodbi, karakternem razvoju in preprosto sporočilu da lahko z gotovostjo trdim, da je Kingdom of Heaven Director's Cut povsem drug film. Še režiser sam, Ridley Scott, je dejal, da je kinematografska verzija filma pravzaprav le napovednik za Director's Cut. Sicer nisem strokovnjak na področju, vendar ta verzija filma vsekakor spada med prvence srednjeveških spektaklov in srednjeveških filmov sploh, pred kakršnekoli Ivane Orleanske, Braveheart ipd. (seveda na moji lestvici)

Pa poglejmo: zgodba se odvija deloma v Evropi, Franciji, večinoma pa na Bližnjem Vzhodu v času križarskih vojn, natančneje nekje v 90. letih 12. stoletja. Orlando Bloom igra glavnega junaka, ki gre v Jeruzalem iskat odpuščenje za svoje grehe kot tudi novo življenje, saj v Franciji po izgubi žene in umoru nima več kaj iskati (v ozadju je precejšen del zgodbe, ki v običajni različici sploh ni razložen); vitez Godfrey ga na smrtni postelji imenuje za svojega naslednika.


S 45 dodatnimi minutami je film krepko pridobil na karakternem razvoju samega Baliana. Žal je tudi v razširjeni različici tako, da Orlando Bloom ni najbolj avtentičen vitez. Igra povprečno, vendar to precej škodi filmu; pravzaprav ne pomnim, da bi Orlandu kakšna vloga res ustrezala, z izjemo Gospodarja Prstanov. So pa na srečo drugi igralci naredili izkušnjo še vedno precej prijetno in zelo profesionalno zaigrano. Eva Green mi je igrala dobro že v Casino Royale, vendar tu blesti. Vloga je narejena zanjo, tako vizualno kot karakterno, in z DC različico močno pridobi na svoji zgodbi, svojih ambicijah ter dobi popolnoma zadovoljivo karakterno globino. Prav tako je njen brat, gobavi kralj Baldwin IV, zaigran perfektno. Še bolj tako, ker igralca pravzaprav niti enkrat ne vidimo, ker nosi ves čas masko. Tudi David Thewlis kot neimenovani vitez, ki junaka spremlja in v kritičnih trenutkih postreže z preprostimi resnicami, je odličen. Prav tako Jeremy Irons kot Raymond. Svaka čast pa tudi Ghassanu Massoudu, sirijskemu igralcu, ki mu uspe predstaviti lik Saladina natanko takšnega, kot sem si ga sam predstavljal. Morda je to le moj primer, vendar je zaigran perfektno.


Soundtrack se seveda ne razlikuje preveč od kinematografske verzije, vendar je glasba kot se za spektakel zagre na mestu. Prav tako moram omeniti, da so vojne scene in boj v filmu prikazani res le tam, kjer morajo biti. Niti ena scena ni bila odvečna in je imela spodoben pomen. Tudi pretiravanja s CGIjem ni, v bistvu mislim, da je bilo CGIja samo za okus, pa pač tistih nekaj prizorov o obleganju Jeruzalema. Ridley Scott je, kot kaže, res "pogruntal" žanr spektakla - dogajanje je epsko, vendar ne neosebno; in celoten film je, kar se tiče dela s kamerami, posnet čudovito; od izrezov do kompozicij mu tu nimam ničesar očitati.

Film prav tako zelo izrazito izpostavlja goro motivov, ki imajo smisel le v DC - večen boj med krščani in Islamom za Jeruzalem, ki je sveto mesto in pomeni cilj kot tudi breme vsem na obeh straneh; kristjanskih Templarjev ki želijo vojno zaradi dobička in ozemlja; duhovnika, ki bi pobegnil iz mesta, pokol ljudstva pa označil kot "božjo voljo". Na sploh je v filmu zelo dobro izpostavljeno celotno vprašanje vere in izkrivljanja verskih naukov. In tukaj se znajde majhen človek, kovač v Franciji, a popoln, pošten baron na Bližnjem Vzhodu. Prav tako je na preizkušnji njegova moraliteta, ki se ji kot junak ne odpove (tukaj Orlando deluje zelo plastično - awa) navkljub pohlepu vsenaokrog. Zelo jasno je tudi spoznanje da kristjani niso hoteli miru, ki ponazarja naslov filma - "Kingdom of Heaven", kraljestvo, kjer bi ljudje vseh ver živeli v sožitju, ki je cilj prerano zaznamovanega kralja Baldwina in majnhnega kroga poštenih vitezov; seveda na koncu zmaga človeški pohlep, vendar ne, preden junak reši ljudstvo pred pokolom in se nato, kot v mnogo zgodbah, umakne.


Nebeško kraljestvo (Director's Cut) je film, ki pristno približa Križarske vojne ter globino konflikta za njim, vendar razočara s povprečno igro glavnega junaka. Navkljub vsemu priporočam ogled kot dober spektakel (precej boljši od Troje in Aleksandra imo) ter navkljub precejšnji zgodovinski svobodi ljubiteljem srednjega veka (kot sem jaz). Film ima na moji polici mesto med spektakli kot so Gladiator, Braveheart in podobnimi.

Polovični princ

Po dolgem času sem spet šel v kino. Tokrat je bil na sporedu 6. del Harryja Potterja, ki se v kinu vrti ravno kak teden. Evforiji ob izidu sem se tako izognil, zamudil pa nisem ničesar. Šesti del Harryja namreč po mojem mnenju daleč zaostaja za 5. delom in 4. delom, ki so bili veliko boljši v skoraj vseh pogledih.

Ne vem ali je problem v tem, da knjiga s 6. delom dejansko preide v področje "literature za odrasle" in je tako mnogo težja za interpretacijo (blame režiser!), ali so igralci dejansko od tu naprej obupni. Srčno upam na prvo možnost, saj so do zdaj igrali spodobno, če že ne odlično. V obeh primerih je imel režiser težko nalogo; tega ne zanikam. V šestem delu se knjiga znebi še tistih nekaj otroških lastnosti in postane bolj moralna, temačna, in, vsem Potter-haterjem navkljub, bolj resna.

Začnimo s Harryjem. Daniel Radcliffe ga je, kot vedno, odigral odlično. Igralec kot tak mi ni preveč všeč, vendar mu moram priznati, da je dober igralec. In je odigral svojo vlogo perfektno. Za njegova spremljevalca pa je zgodba drugačna.

O Emmi Watson resnično ne vem, kaj naj si mislim. Do sedaj menim, da je odigrala Hermiono precej dobro. S tem mislim do in vključujoč z 5. delom. Piflarka, ki počasi odrašča in je (tukaj moram priznati, da stvar ne sledi knjigi) v zadnjih letih postala precej seksi. Vendar to rees ni vse. Hermiono v 6. delu igra plehko, na trenutke preveč otročje; upam, da je kriv režiser (vso tisto girly jokanje, oh in sploh in cmok, potem pa kakšna pocukrana enovrstičnica - njeno objemanje Ronove roke, ko se ta zastrupi, in ves kader, je naravnost za kozlat), ker me drugače resno skrbi njena prihodnost. Ne predstavljam si je namreč v resni drami. No ja, predstavljam si jo... objokan obraz, ipd. To obvlada in odlično zaigra. Ampak come on, najstniški dvogovori kjer ne veš a bi se smejal ali jokal... To me je ekstremno zmotilo pri filmu.

Celoten odnos Ron - Hermiona je prikazan napačno... kot da bi Hermiona bila do konca zatreskana, pa še to s pridihom girly teenage love romance. Sorry, ampak she's just not like that. Lavender je taka, in je v filmu tako tudi prikazana (in to konkretno pretirano), but not Hermione. Res ne. Mejbi je na trenutke taka, vendar ne skozi cel film. Kot da bi cel film iskala vlogo. Oziroma vprašanje, če je režiser vedel, kakšna čustva naj igra.

On the other hand je odnos Harry - Ginny prikazan okej. Ginny je igrala ok, Harry kot sem rekel odlično. Pa vendar je odnos preveč teeny... samo da je tukaj stvar na občutno nižjem nivoju. Všeč mi je tudi to, da za Ginny niso izbrali starlete z stewardeškim outlookom. Fits the book well.

O igranju Rona sem bil nekako semi-zadovoljen. Menim pa, da bi Rupert lahko stvar odigral precej bolje. Ampak v redu.

Zdaj pa k zadnji napaki filma, ki ni najhujša, je pa prav tako opazna. Kot pravim, najbolj me je zmotilo to, da se film išče - nekaj med resnim filmom in teeny inzulinom; v 5. delu so vsaj bitke pa eksplozije - aja, da ne omenjam da niti enkrat ne pokaže Mrlakensteina... I mean come on, sj se strinjam da ni nujno da igra glavno vlogo, sam glavni protagonist, pa ni omembe. To v bistvu pove vse o filmu, ki sam ne ve, kaj naj bi bil.

Torej, gre za inkonsistentnost z knjigo. Načeloma nisem freak in se ne derem krivoverstvo če si film prilagodi kak dogodek ali celo kakega ustvari. Če je tam razlog. V temu filmu je kup scen, kjer ni razloga, da bi notri metali lastne domisleke. Na primer takoj na začetku, Harry flirta z eno kelnarcu na podzemni... wtf... Stvar nima niti ene vrednosti za dogajanje... Niti ene! In še kar je tam. Potem napad na bajto Weaslyjev in podobno. Sploh ne pokaže odnosa Lupin - Tanga. In tako naprej.


Film, ki bi moral biti poln čustev (okej, nisem se jokal ob knjigi, priznam pa da je žalostna in te potegne) tako rata plehek. Edinkrat, ko sem občutil neko žalost je bilo na koncu, pa še to zaradi Harryja in Ginny. Edinadva dajeta vtis da sta res žalostna in kako se imata zares rada. Poglejmo Hermiono - o joj, solzica mi teče po licu. Jaz bi v tem kadru z veseljem dal, da jo Ron objame (kolikor se spomnem se je tle začel že kao njun relationship - correct me if I'm wrong). Na koncu se prov vidi ko ene minuto stojijo vsi žalostni, Ron stopi med Harryja in Hermiono, hej I was dying that he'd at least hug her... Ne, seveda ne. Drži roke v žepih.
Če ne bi bilo Ginny (nice acting to be honest!) in Harryja ne vem kako bi sploh našel kako pozitivno stvar. Je pa vsebina knjige dovolj za nekaj soap oper. Raje bi gledal soap opero (pač sm frik na take ekscese) kot pa film ki resnično ne ve, kaj je. Ki nima duše. Ki je verjetno res narjen samo za to, da polni dvorane.

Sorry Polkrvni Princ, ampak si najslabši Harry Potter do sedaj, pa čeprav bi moral biti najboljši (zame se knjige stopnjujejo po kakovosti). Vsekakor je težak izziv za režiserja, ampak dejansko ne veš kaj je v filmu... Mimo tebe gre, in pol filma ne veš, kaj so s tem mislili. Vsaj jaz sem se počutil tako.

The hunt for Gollum

Če samo pomislim, kdaj sem nazadnje sanjal ali sploh pomislil na Lord of the Rings zagotovo govorimo o ciklu, daljšem od 4 let. Hja, lažem se, pomislim sem že večkrat, kako naj namreč človek pozabi največjo obsesijo svojih osnovnošolskih dni. Če samo pomislim, kolikokrat sem prebral knjigo, pa potem še Hobita, Silmarillion, pa še druge knjige na to temo ala The lost tales, pa še nekaj Tolkien enciklopedij, mimogrede še Gradišnikov dodatek k knjigi, študijo Tolkienovega pisanja ter mitološki motivi in ozadja v LotRu, za piko na i pa še knjigo o produciranju samega filma bi se dalo reči, da sem stvar vzel resno. Vse se je sicer začelo s filmom, končalo pa v krepko razširjenem Srednjem Svetu.

Kot pa sem že omenil je zgodovina žal zgodovina, pa čeprav imam Tolkiena in njegovo delo še zdaj za "oltar" vsega fantazijskega.

Tudi o filmih bi se dalo mnogo reči; tudi sam namreč nisem brez kritik, vendar pa se držim mnenja da so uspešnica ne le zaradi vzpostavitve novega žanra temveč tudi zaradi Jacksonove (režiser) interpretacije Tolkienovih del kot tudi zaradi Nove Zelandije in načina, kako je zgodba lepo zaključena dasiravno knjiga presega 1000 strani, film pa ima (še vedno ogromno!) le nekih 10 ur, pa še to le, če štejemo Extended Editione (priporočam vsem fanom!).

Zato ni nič čudnega, da je mimo mene šlo tudi vso to "indie" filmsko dogajanje, pravzaprav gre za neprofitne filme, ki jih največkrat naredijo najbolj zagrizeni nadebudniki. Enkrat sem že gledal nekaj podobnega na temo Star Wars, pa mi nekako ni potegnilo. No, tokrat je bilo drugače.

Za pičlih 3000 funtov je ekipa cca 160 umetnikov s celega sveta (veliko dela je bilo narejenega preko interneta, kot so VFX, umetno zgeneriran teren, art, donacije, ipd.) izdalo svoj prvenec, The hunt for Gollum. Film je dolg zgolj 40 minut, vendar naj vas dolžina ne zavede! Seveda sem si kot die-hard fan, ki ga saga znova pokliče, najprej pogledal oba trailerja (/droll), ki sta me seveda dodobra zrajcala. Seveda sem stvar takoj zDLjal (rip) in si film ogledal na glasni zvočni jakosti ter ob spremljavi sladoleda in jagod (teehee!). Čaka me še ogled HD verzije, se priporočam, če imate dobro linijo + plazmo + surround! Film se namreč da ogledati preko live streama, torej podobno kot youtube, kar pa za 40-minutni HD pomeni, da je dobra linija nujna.

Ko sem film prvič pogledal, sem bil precej zmeden. Po eni strani se je film tako približal originalnim filmom, po drugi strani pa je začrtal neko svojo pot, bržkone odraz drugega režiserja. Pa vendar, za film, ki je plod prostega časa in neprofitnega namena je stvar fenomenalna. Tudi za teh 40 minut bi z veseljem plačal karte, če bi se stvar vrtela v kinu. Tolkien Enterprises naj dodobra pomislijo, če bi tem fanom (mimogrede, v delu imajo še drug, bolj obsežen projekt) dali pravice da naredijo še več podobnih kosov, magari kratke zgodbe, ki bi skupaj nekako sestavljale glavne dogodke v Silmarillionu. Če bi bili narejeni s tako ljubeznijo do izvirnika, pa tudi do filmov, bi stvar rockala do nebes...

No, o tem ne odločam jaz. Je pa film dejansko posnet fantastično, animacije so kot v filmu, pokrajina je sicer Anglija, vendar izpade hudičevo avtentični Srednji Svet. Ne boste je zamešali z Novo Zelandijo. Glasbena podlaga si nekaj vzame iz trilogije, vendar so tudi lastni musical scori fantastični in se popolnoma zlijejo z dogajanjem. Takih soundtrackov ni imelo pol epskih filmov zadnjih 10 let.

Osebno držim pesti za več goodiejev, vsem pa, ki ne veste, kaj zamujate, pa je naslov tukaj.

Somračno

Spet objava po relativno dolgem času. Inspiracija je prišla, kot je razvidno z naslova, po ogledu filma Twilight.

Vsa stvar se je začela odlično. Jaz, Šuštar, Urban in Saša gremo v Planet Tuš, naš cilj: ogledati si na izi pocukrano komedijo neka Nevesta, sem pozabil kako že, pa saj ni važno. Dejstvo je, da je naš cilj bil ogledati si film for laughs, da se mu bomo smejali (vsi, ki ste bili v družbi Gregca, veste, o čem govorim :)). Problem je le v tem, da našega filma žal niso več predvajali.

Logična izbira je seveda bila fantazijska romanca, torej Twilight. Moram priznati, da pred ogledom nisem niti slišal za ta blockbuster (književni), niti za opolzka pričakovanja cele trume očaranih fan deklet, za katere se ve, da bodo film pogoltnile v vsakem primeru, sploh če v njem nastopa super sanjski žrebec Rober Pattinson, za katerega prav tako nisem še nikoli slišal, videl pa zgolj enkrat.

Po obilici zabave, ki smo jo imeli ob gledanju filma je seveda treba potegniti realno črto pod film oziroma bolje rečeno, kar zgodbo.

Gre za znova in znova obujeno pravljico o lepotici in zver, ki je prirejena modernemu očesu. Zver zamenja prav tako emocionalen vampir, ki prav tako živi večno, v katerega se zaljubi lepotica Bella Swan. Mislim, da je popolnoma jasno, zakaj je knjiga uspešnica. Najstnica, hot&passionate vampir ter pravljična ljubezen.

Ne bom samo pljuval. Moram priznati, da je avtorica uspela združiti vse aspekte uspešnice. Pa gremo nazaj k filmu. Moram priznati, da je bil camera-work kar na nivoju, prav tako eksotične lokacije in environment. S tehničnega vidika super. Seveda, to samo po sebi ne naredi dobrega filma, in tudi tukaj je tako. Igranje je bilo tko-tko, poleg ljubezni in legende o vampirjih pa film ne postreže kaj preveč drugega.

Pa glej ga zlomka, to ne bo preprečilo, da si film ogleda truma ljudi, nekateri za sprostitev, nekateri za zabavo, vsi fani(fanice!) pa najverjetneje kar večkrat, da se bodo ja naužili lepotca in zveri. Kot Harry Potterji, Zlati Kompasi in podobno.

I'm there ?

Po kakem mesecu ali 2 stagnacije na trdem disku sem si končno ogledal kontroverzni film o Bobu Dylanu I'm not there. In to dvakrat.


Film mi je bil všeč, pravzaprav zelo všeč. V prvo sem se izredno lovil, saj je sama metoda pripovedovanja zelo neklasična in je naše "stand and deliver" oči dejansko niso navajene. Tudi možgani ne, pravzaprav. Skozi celoten film spremljamo 6 obdobij v glasbenikovem življenju, 6 "Dylanov". Vse povezuje eden izmed njih, ko v soju belih luči zaslišanja govori o svojem življenju. Zgodba ves čas skače sem in tja, poleg tega pa ima veliko pomena simbolika in raznorazni zanimivi in pestri pristopi k snemanju, ki jih seveda ob prvem gledanju sovražiš, kasneje pa dojameš in veselo sprejmeš, saj predstavljajo odmik od klasičnih holywoodskih filmov.

Ključen povezovalni element filma je tudi glasbena podlaga. Skozi celoten film (resno, ne vem če je bilo kdaj 10 minut zaporedoma brez glasbe) se vrtijo Dylanove uspešnice, film pa se konča celo z njegovo do sedaj neobjavljeno pesmijo I'm not there, ki je eden njegovih boljših po mojem mnenju.

Tudi sama zgodba se distancira od klasičnega filma. Ni neke velike zgodbe, vse kar je je Dylanovo življenje z vsem, kar to prinaša. Na trenutke misliš, da gledaš družinsko dramo, spet drugje sem se zalotil, da razmišljam o življenju. Ja. Globoke teme skratka.


Nekaj, kar film vsekakor povzame je zeitgeist oziroma duh časa po naše. Duh Dylanovega časa, ki pa se podzavestno pravzaprav prenaša na dandanes. Spremljamo pevčevo razmišljanje na življenjski poti, ki je seveda polna kamnov in blata kot tudi zloščenih tlakovcev.


Pravzaprav mislim, da si bo film zaslužil mesto v moji stalni zbirki, tako mi je bil všeč. Lahko bi ga verjetno gledal znova in znova in vedno našel kaj novega. Svetujem ga vsem, ki imate radi dobre in globoke filme in ki vam morda ni škoda pogledati neke stvari dvakrat, da jo bolje razumete. Vsekakor pa ne filma gledat na utrujajoč dan, željan plitke zabave, kajti te ne bo in še tisto upanje v film, ki ste ga imeli, bo skopnel, da si ga ja ne boste ogledali. Pa seveda, nuja za vse navdušence nad folk glasbo :).

Ewok gospel

Hehe, tole prov morm postat.

Kumad od Ewoksov, iz Star Wars The Return of the Jedi.

Prov pocuf, pa tud v znamenju tegale tedna je k sm čist padu v Star Wars pa behind the scenes dogajanje :).

http://starwars.wikia.com/wiki
Wookipedia <3


It's been a quarter of a century now, people, since the Rebels won the day
They destroyed that evil empire and the galaxy was saved
Han Solo, Luke, Leia, Lando -- they're the heroes we all recall
But let's not forget about their big-hearted friends who are only one meter tall

I'm talking about the Ewoks
They were more than just cute, cuddly bears
Let's give some credit to the Ewoks
Without their help, the Alliance didn't have a prayer.

I was surfin' the Star Wars message boards and Lord, I was shocked to read
All the haters puttin' down the Ewoks -- they say they ruined the first trilogy
Well, they may have been added for the children and they may have been comic relief
And it may not make sense that they could beat Stormtroopers with such primitive weaponry

But why you hatin' on the Ewoks?
Tell me what did they ever do to you?
Where's the love for the Ewoks?
Let's give it up 'cause it's long overdue (clap your hands now)

EWOKS -- they're tiny warriors
EWOKS -- they fought so bravely
EWOKS -- livin' like the Amish
EWOKS, EWOKS

(take it Billy Dee...)

After Princess Leia crashed her Speederbike, who had our sister's back? (the Ewoks!)
And who was it that led the Rebels to the bunker backdoor for their sneak attack? (the Ewoks!)
And at the end of Act 2 when all was lookin' bad, who set those captured Rebels free (the Ewoks!)
Can somebody remind me who throws the hottest treetop parties in the galaxy?
You know he's talking about the Ewoks
They've still got it goin' on after twenty-five years
Ewoks! Sing it loud so all those haters can hear

EWOKS -- they're inspirational
EWOKS -- they sold so many toys
EWOKS -- a yub-nub now
EWOKS, EWOKS