tag:blogger.com,1999:blog-91070563535692445872024-03-05T11:51:31.982+01:00The Light side of the MoonAlpinizem, hribi, potovanja, računalništvo, fotografija, filmi, ...Unknownnoreply@blogger.comBlogger153125tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-80081463575826304312013-05-05T17:58:00.001+02:002013-05-05T18:09:01.805+02:00Selitev bloga... vse stvari se enkrat končajo. Žal tudi tale košček spleta. Da pa ne boste najbolj črnih misli, dejansko ne ukinjam bloga, pač pa ga zgolj prenašam na lasten strežnik, lastno domeno, tako da bom imel še več kontrole nad pisanjem dolgoveznih in nakladajočih poročil s plezarije :).<br />
<br />
Videz še ni dokončen (čakam na dizajnerja, da mi ga še malo "spimpa" v roku nekaj tednov), pa vendarle... naj vas brez obotavljanja povabim na novo stran, ki sliši na sledeč naslov:<br />
<br />
<a href="http://www.zluftan.si/">www.zluftan.si</a><br />
<br />
Se vidimo na novi strani!<br />
LukcUnknownnoreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-38990554400309079982013-04-11T19:15:00.000+02:002013-04-11T19:46:43.625+02:00Burja v PakleniciJanez mi že sredi tedna omeni, da planira za podaljšan vikend skočiti v Paklenico. Sam sem sicer malo v dvomih, ker imam na šihtu precej dela, ko pa prestavimo trajanje izleta samo do ponedeljka (kar pomeni, da bi moral odpovedati le 1 dan službe), pa se ne morem več upreti :). Tako v soboto popoldne sedemo v avto in v pičlih 4 urah že parkiramo v Starigradu pri znanem kempu, Vesni.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/--uyLr-GHiQY/UWbw9lG7wAI/AAAAAAAAJdk/slh59C08b7o/s1600/P4070002.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://3.bp.blogspot.com/--uyLr-GHiQY/UWbw9lG7wAI/AAAAAAAAJdk/slh59C08b7o/s400/P4070002.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Ekipa je tokrat bolj "hribovska", Jani, Štefan in Janez ter moja malenkost. Zanimivo je, kako je na morju vse lepše. Samo, da se pripeljemo iz tunela Sv. Ana, že nas obsije šajba, in pogled nazaj nam pove, da Velebit dobro drži gnilo, smrdljivo in deževno aprilsko vreme iz dosega obale. So pa Velebitski vrhovi še zelo beli, dejansko spominjajo na naše Alpe, saj je potencialnih smučarskih flank neomejeno.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhho1aeBueGLxjysqRNOdBxgw_7uMeRNakTXBHM92C-HLprEt6Dwi44993glxdzLfp8T7Iw9KnVYrfK3DfYmyOgFNzvVhqt_gaROv256xxm8G1krUVZk1Jjj6-OABcgjOnkR3bukPY8f0Vk/s1600/P4070004.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhho1aeBueGLxjysqRNOdBxgw_7uMeRNakTXBHM92C-HLprEt6Dwi44993glxdzLfp8T7Iw9KnVYrfK3DfYmyOgFNzvVhqt_gaROv256xxm8G1krUVZk1Jjj6-OABcgjOnkR3bukPY8f0Vk/s400/P4070004.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
No, mi smo sem prišli, ker imamo snega zadosti, in po nastanitvi v sobah v kempu Vesna gremo še na pivo, nato pa večerjat (mmm, domače divjačinske klobase!) in prav po hitrem postopku spat. Zjutraj se zbudimo v vetrovno jutro in glej ga vraga, da nas je plezalcev izredno malo. Na poti v sotesko Paklenice srečamo še kake 3 avtomobile, sicer pa je parkirišče popolnoma prazno (je pa res, da smo vstali precej zgodaj).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-l81FWBm7e2k/UWbxXJ45KkI/AAAAAAAAJd0/d4fQmAgX4fE/s1600/P4070007.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="317" src="http://3.bp.blogspot.com/-l81FWBm7e2k/UWbxXJ45KkI/AAAAAAAAJd0/d4fQmAgX4fE/s400/P4070007.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Vreme nam dobro služi kar se tiče jasnosti, je pa dan izredno vetroven, in bolj ko se vzpenjamo proti vznožju Anića Kuka, bolj nas veter prepihava. Že pred prvim raztežajem se vsi kar dobro napravimo, pa nas je potem še vseeno celo smer dobro zeblo (vsaj mene je na štantih kar dobro "rukalo"). Ampak kakor pravi Janez, more biti malo pridiha resnosti, če ne ne gre za alpinizem :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhT1HYmdMaAhzzldyRtXI3Y53Zq9H3yGPVrIJXc_a9JpoJ1vNFV_-uMWz1g4B1Tp-fhj0OstRogBW5c40US0Hr1pjStWpAv2rPAqdWFxZDZvb7u6W_ltmkCCS-Gx6Y487RaPrHLq24-YNzW/s1600/P4070013.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhT1HYmdMaAhzzldyRtXI3Y53Zq9H3yGPVrIJXc_a9JpoJ1vNFV_-uMWz1g4B1Tp-fhj0OstRogBW5c40US0Hr1pjStWpAv2rPAqdWFxZDZvb7u6W_ltmkCCS-Gx6Y487RaPrHLq24-YNzW/s400/P4070013.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Za prvi dan smo si izbrali železno klasiko Paklenice, smer Mosoraški v Anića Kuku (350m, 5c). Navkljub veliki popularnosti smeri smo v celi smeri popolnoma sami, celotna stena Anića Kuka pa ta dan premore kake 3 naveze.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-tOCmDDod8Hw/UWbyX5YVAWI/AAAAAAAAJeU/gll7OBzQD68/s1600/P4070022.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://3.bp.blogspot.com/-tOCmDDod8Hw/UWbyX5YVAWI/AAAAAAAAJeU/gll7OBzQD68/s400/P4070022.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Janez vzame v navezo Janeta, jaz pa se navežem s Štefom. Če sem na začetku mislil, da bova plezala cug-cug, mi Štef hitro zaupa, da mu težji raztežaji ne dišijo preveč, tako da z Janezom potem celotno smer vsak v svoji navezi plezava naprej. Smer je lepa, razgibana in precej "hribovska", ne glede na to, da je v celoti navrtana s svedrovci. Vmes v neki prečki malo zalutamo, vendar je v svedrovcu na sredi previsa, nad katerim se začne plata, že vponka, tako da se Janez samo spusti nazaj, in prečko dokončamo v levo tako kot se zagre, nakar zaplezamo v opevan "detajl" smeri, o katerem smo slišali toliko slabega.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-oeSZ57wGn3Q/UWbymoFrfpI/AAAAAAAAJec/-Gqa9fuv9dk/s1600/P4070025.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://1.bp.blogspot.com/-oeSZ57wGn3Q/UWbymoFrfpI/AAAAAAAAJec/-Gqa9fuv9dk/s400/P4070025.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Sam sem dobil goro informacij, kako je detajl ves zlizan in zoprn, pa nisem imel tega občutka. Sej itak stopaš pravokotno na tisto plato, ma da drži tudi, če je zlizano :). Veliko težje mi je bilo splezati del poči, kjer je bila pri nas v njej zagozdena zeloo majava skala. Na koncu si pač moral zbrati pogum in se potegniti gor na tisti majav kamen in upati, da ga ne boš odpulil ven iz poke.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-hI7AhoLTVOY/UWbyyBKe2gI/AAAAAAAAJek/4QQL42UT9qQ/s1600/P4070027.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="http://3.bp.blogspot.com/-hI7AhoLTVOY/UWbyyBKe2gI/AAAAAAAAJek/4QQL42UT9qQ/s400/P4070027.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Zadnje 2 raztežaja sta nam tako vsem popestrila plezarijo, saj sta res lepa. Na vrhu brije še bolj, tako da se ne zadržujemo dolgo, pač pa prav hitro sestopimo. Sledi večer, enak prejšnjemu - pivo, večerja in zgodnji odhod v postelje.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-i9TXZZPTUMw/UWby-Z-btiI/AAAAAAAAJes/OKsfsoYsCZ8/s1600/P4070032.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://1.bp.blogspot.com/-i9TXZZPTUMw/UWby-Z-btiI/AAAAAAAAJes/OKsfsoYsCZ8/s400/P4070032.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Ponedeljek prinese še lepše vreme, poleg tega pa se veter umiri. Napademo krajšo smer v Stupu Anića Kuka, Šaleško (150m, 5b), ki pa navkljub nedolžni oceni postreže kar s pravo, strmo plezarijo. Tokrat grem prvi naprej jaz, vendar se po nekoliko sitni prečki brez stopov situacija obrne. Sam splezam prečko ter zajedo navzgor ter uredim sidrišče, nakar Štef za mano v prečki prav neprijetno odleti. Sam nič ne slišim, ko pa se od spodaj zarjujejo, naj popustim štrik, to storim, nakar čakam kakih 5 minut, preden se štrik spet napne.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-6Wh7rjxiqws/UWbzfiUxdtI/AAAAAAAAJe8/vcpMZmsUZWQ/s1600/P4070036.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://1.bp.blogspot.com/-6Wh7rjxiqws/UWbzfiUxdtI/AAAAAAAAJe8/vcpMZmsUZWQ/s400/P4070036.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
No, ko poberem štrik, se na drugem koncu prikaže Janez, ki pravi, da sta Jane in Štef rajši abzajlala. Ja nič, midva pa ne odnehava, tako da v prijetni pleži hitro doseževa vrh Stupa (sva pa plezala neko izstopno varianto Šaleške malo bolj po levi...), kjer se odločiva, da splezava še eno smer. Abzajl navzdol, ter po praktično po isti trasi nazaj gor po Danaji (100m, 5b). Ko po zadnjem raztežaju zopet priplezam na vrh Stupa, se Janezu kar smeji :). Zadnji raztežaj je ocenjen z nedolžno 5a in je fantastičen, saj plezaš v kar dobri strmini po fantastičnih luskah. Ko prideva dol, se srečamo s Štefom in Janetom, ki sta šla do planinskega doma v Paklenici ter poiskala še nekaj "kičkotov" (Geocache-ov).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-4HeDo-CjhoY/UWb0YfLPweI/AAAAAAAAJfc/CQs27qClqLI/s1600/P4080060.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://4.bp.blogspot.com/-4HeDo-CjhoY/UWb0YfLPweI/AAAAAAAAJfc/CQs27qClqLI/s400/P4080060.jpg" width="333" /></a></div>
<br />
Družno se odpravimo do avtov, pozobamo, kar je ostalo od hrane, in gasa domov! Končna sodba... ja ravno toliko smo bili dol, da nas je skala zdražila in bo treba čim prej nazaj! Projektov je pa itak preveč za naštevat...<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-RFd7-kRzCNo/UWb1EKOM6gI/AAAAAAAAJf0/LRj4EPZovBM/s1600/P4080066.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://4.bp.blogspot.com/-RFd7-kRzCNo/UWb1EKOM6gI/AAAAAAAAJf0/LRj4EPZovBM/s400/P4080066.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Aja, <a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Summer2013">fotke</a> so pa tokrat od Janeza (upam, da čim prej dobim fotkič...).Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-18150084897645095712013-03-30T12:00:00.000+01:002013-03-30T12:00:11.913+01:00Hemsedal 2013: Slapovi nad mestom FagernesDan poprej smo si že ogledali "ogrevalna" slapova nad mestom Fagernes, ki sta zgledala zelo zdrava (beri: modre barve) in nič preveč težka za začetno uplezavanje v ledu. Hopa cupa, obilen zajtrk v obliki jajc in sira, in že parkiramo pod privatno cesto, ki nas pelje pod slapove. Matej in Igor zastavita tak tempo, da sam komaj hlastam za skupinico, ampak ima stvar za posledico vsaj to, da slapove dosežemo že po kakih 20 minutah.<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-IWIDXPSnvFc/UVHRVNGRBHI/AAAAAAAAJTk/98u5S2dqmOI/s1600/IMG_7084.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://3.bp.blogspot.com/-IWIDXPSnvFc/UVHRVNGRBHI/AAAAAAAAJTk/98u5S2dqmOI/s400/IMG_7084.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Najprej se lotimo desnega slapu po imenu Hyllebekken, ki nosi oceno WI3 in je dolžine 150m. Igor se ga loti po levi strani, jaz pa 2 metra bolj desno od njega, saj tam slap ponuja še največ vertikalnega terena :). Slap imamo obdelano izrazito hitro, in že po nekaj metrih slapu se nam vsem na obraze prikrade nasmešek, saj je led idealen - ravno dodobra navlažen, da cepini popajo tako, kot se zagre.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-84BazbzmaOc/UVHR0BX087I/AAAAAAAAJTs/X7p-CaTB_ZU/s1600/IMG_4207-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://1.bp.blogspot.com/-84BazbzmaOc/UVHR0BX087I/AAAAAAAAJTs/X7p-CaTB_ZU/s400/IMG_4207-2.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Druga stvar pa je naša forma, saj še noben ni ravno dobro uplezan, in vsi bodisi povsem preveč razbijamo led s cepini ali pa ne zaupamo derezam. Navkljub temu smo prav hitro na vrhu, in po abzajlu se znajdemo nazaj na cesti. Mateja je nekaj štihnilo zdravje, tako da pravi, da se bo šel raje nacejat v kočo s čajem in domačim jegrom (hvala, Miro - je pomagalo!).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-zWSDZa1lhH4/UVHSQOHpZnI/AAAAAAAAJT0/qevZPLKf0R0/s1600/IMG_4218-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-zWSDZa1lhH4/UVHSQOHpZnI/AAAAAAAAJT0/qevZPLKf0R0/s400/IMG_4218-2.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Mi trije z Igorjem in Karmen pa se želimo lotiti še drugega slapu (Mindrefoss - WI3, 150m), ki je s ceste na vrhu zgledal kar pokonci. Ker smo zmedeni, sprva zarinemo v breg po zgaženi potki, na kateri obrnemo po 15 minutah grizenja kolen v breg - ne bo ta prava! Po občutku gremo še nekoliko bolj desno, kjer kake pol ure gazimo v zelo strmi gmajni, nakar ravno tako odnehamo.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-eHjXmEb93Po/UVHSyfKYdcI/AAAAAAAAJT8/u8gZFhobqd0/s1600/IMG_4240-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://1.bp.blogspot.com/-eHjXmEb93Po/UVHSyfKYdcI/AAAAAAAAJT8/u8gZFhobqd0/s400/IMG_4240-2.jpg" width="277" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-UBiCM4ChJeU/UVHTZunjFcI/AAAAAAAAJUE/m2qV0-RRn0Y/s1600/IMG_4245-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://2.bp.blogspot.com/-UBiCM4ChJeU/UVHTZunjFcI/AAAAAAAAJUE/m2qV0-RRn0Y/s400/IMG_4245-2.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Ko smo že odločeni, da slapu pač ne bomo našli, ob poti navzdol le zagledamo stopinje, in svetlikajoč led nas obsije v gmajni le kakih 50 višincev nad gozdno potjo. Seveda zjutraj tega nismo opazili, ker se nam je tako mudilo! Ja nič, gor do slapu, dereze gor, in že ga špičimo po slapu. Slap je še lažji od desnega, tako da ga do zadnje, kakih 10m visoke zavese splezamo kar nenavezani. Tam jaz splezam zaveso, nato pa naredimo top rope na svečo, ki se bohoti desno od zavese. Ko se vsi pozabavamo še s svečo, ki nam kar da vetra (beri: navije), pospravimo štrik in sestopimo kar po gmajni ob slapu. Matej nas spodaj že čaka z avtom, in sledi še en večer prenažiranja in brainstorminga, kam bi šli naslednji dan.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-nX86sLAzpSw/UVHT20ocpXI/AAAAAAAAJUM/mHpVGZSxtvY/s1600/IMG_4272-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://3.bp.blogspot.com/-nX86sLAzpSw/UVHT20ocpXI/AAAAAAAAJUM/mHpVGZSxtvY/s400/IMG_4272-2.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Matej precej navija za Rjukan, ker razmere v bližini Fagernesa očitno niso preveč dobre, vendar ga le prepričamo, da gremo z Igorjem in Karmen naslednji dan pogledat za razmere v sosednjo dolino Hemsedal, ki slovi po številnih slapovih in je bila v bistvu naš prvotni cilj odprave. In ni nam bilo žal :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-weGpHAgxtxY/UVHUVnvGq0I/AAAAAAAAJUU/QMnvOrY7gUo/s1600/IMG_4297-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://2.bp.blogspot.com/-weGpHAgxtxY/UVHUVnvGq0I/AAAAAAAAJUU/QMnvOrY7gUo/s400/IMG_4297-2.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Fotke in še <a href="http://www.zunaj.si/izleti-hemsedal-2013-ogrevanje-okolici-fagernesa/">Matejevo poročilo</a>.Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-85467354112198707362013-03-29T08:48:00.000+01:002013-03-29T08:48:07.647+01:00Hemsedal 2013: Pot navzgor & prvi slapoviPa je zopet napočil čas, da se odpravimo poplezavat zaledenele slapove v Skandinavijo. Tudi tokrat je organizacija potekala izredno raztreseno, saj nam je nekaj tednov pred odhodom pol ekipe odpovedalo udeležbo. No, štirje zagreteži smo ostali, namesto s kombijem pa smo se na pot odpravili kar z avtomobilom. Ker je bil izlet šparovne ("študentske") narave, smo vso hrano nabavili že doma, kar je imelo za posledico to, da v avtomobilu niti podrazno ni bilo več prostora za 4 pare krpelj in lavinske opreme, ki je tako morala ostati doma.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-DEg9YRwUipE/UVHIzxeBFkI/AAAAAAAAJRM/uRrXCi7JbJ8/s1600/IMG_3961-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://4.bp.blogspot.com/-DEg9YRwUipE/UVHIzxeBFkI/AAAAAAAAJRM/uRrXCi7JbJ8/s400/IMG_3961-2.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Predvsem za krplje nam je bilo sicer kasneje precej žal, ampak vsaj vemo za drugič. V četrtek popoldne se tako z Matejem, Karmen in Igorjem sestanemo v Kranju in odrinemo na pot. V hitrem tempu s Hondo dosežemo nemško pristanišče na S obali po imenu Rostock. Trajekt štarta v petek ob 8 zjutraj, in vsi se radostno zapodimo v restavracijo, kjer na relativno udobnih zofah prespimo nekaj dobro zasluženih uric, nakar nas ob 1 spodijo nazaj v avtomobile, saj pristanemo na Švedskem. V petek zvečer smo sicer zmenjeni z Matejevim kolegom v Oslu, vendar imamo čez dan kar precej časa, tako da se ustavimo še v Malmo-tu, švedskem mestu, kjer je na izmenjavi še en kolega od Mateja in Mareta.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-S-n8me8SCrY/UVHJGIav1SI/AAAAAAAAJRU/tMYQspZCTac/s1600/IMG_3967-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-S-n8me8SCrY/UVHJGIav1SI/AAAAAAAAJRU/tMYQspZCTac/s400/IMG_3967-2.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Ko skupaj spijemo kavo, ne moremo verjeti svojim očem, saj običajna (ne pretirano dobra) kava košta dobre 4 evre. Welcome to Sweden! Sprašujemo se, kakšna bo cena šele na Norveškem. No, v sončnem vremenu nato sledi dolgočasna vožnja po ravninski Švedski do norveške meje, kjer predvsem navdušeno opazujemo vsak zamrznjen slapič, ki dere preko številnih škarp ob avtocesti. Ja, povsem identično kot lansko leto :). Na večer dospemo do norveške meje, še zadnjič tankamo na Švedskem, nakar sledi vožnja do Osla. Tam obiščemo Matejevega kolega Larsa, ki ga je spoznal na Lofotih lansko leto.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-NGtG5UscteU/UVHJ1e_ynHI/AAAAAAAAJRk/4oWWSFIRsSM/s1600/IMG_3984-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-NGtG5UscteU/UVHJ1e_ynHI/AAAAAAAAJRk/4oWWSFIRsSM/s400/IMG_3984-2.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Lars nam pripravi domačo norveško jed, ki jo baje jedo na vseh veselicah, pogrebih, družinskih srečanjih in podobnih feštah in je v bistvu neke vrste mesna juha (v juhi plavajo narezani kosi mesa) s prav dobrimi knedli iz nekakšnega sivega testa. Zraven nam skuha še kuhano zelenjavo, torej korenje in krompir. Navkljub veliki lakoti nam uspe pojesti le kake pol lonca juhe, nakar obupamo. Morda je bilo krivo tudi doziranje piva ob jedi, ki nas prijetno napihne in utrudi. Prav hitro se tako počimo na kavč in na tla v Larsovem stanovanju in mrknemo.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-zNXbLTh8U2Y/UVHKRf9y4pI/AAAAAAAAJRs/WDN8mKE0D7I/s1600/IMG_3990-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://3.bp.blogspot.com/-zNXbLTh8U2Y/UVHKRf9y4pI/AAAAAAAAJRs/WDN8mKE0D7I/s400/IMG_3990-2.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Za nedeljo določimo divjo in povsem nerealno 6 uro vstajanja, kar seveda gladko zamudimo. Po tem, ko nam Lars postreže jajca in slanino in pospravimo cepine, čevlje in rukzake nazaj v avto, je ura že 8. A nič ne de - ko zapuščamo Oslo, se končno začenja hriboviti del Norveške, in kot mali otroci nam dogaja povsod, kjer zagledamo leden trak iz kakega brega v gozdu ali pa v kakšnem skalnem zatrepu. Na žalost so temperature kar visoke (čez ničlo), sonce pa neusmiljeno žge, tako da imamo precej težko nalogo izbrati splezljiv slap, sploh zato, ker imamo v rokah le nekaj sprintanih (pomankljivih) vodničkov z interneta. Ko končno pridemo pod slapove v dolini Stavedalen, sicer zgledajo "ta pravi" - beri: konkretna 120m WI4, vendar so žal obrnjeni na jug in jih sonce ob poldnevu konkretno lupi. No, z Matejem se vseeno zapodiva v najdebelejši slap nad vasico (Makalu, 150m, WI4-5), in po 15 minutah gaženja v soncu in južnem snegu sva povsem mokra in le pod slapom :). Kako bi zdaj prav prišle naše krplje!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-iNMryBLU6w8/UVHLD6eFTyI/AAAAAAAAJR8/BPeQac8EhDE/s1600/IMG_7063.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-iNMryBLU6w8/UVHLD6eFTyI/AAAAAAAAJR8/BPeQac8EhDE/s400/IMG_7063.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Matej zarine naprej, vendar po 10m obrne in pripleza nazaj dol. Pravi, da nima nič zaupanja do snežnega ledu. Ne pomaga dejstvo, da je 7 stopinj nad ničlo in je slap tanka mešanica snega in ledu. Letos smo naredili isto napako, kot lani - premalo smo se za led ogreli v domačih logih, tako da smo zopet na sever prišli povsem neuplezani. Nekako se z Matejem strinjava, da bi slap med zadnjimi dnevi, ko smo se uplezali, gladko splezala (seveda v nižjih temperaturah). A nič ne de, siliti nimaš kaj, tako da sestopiva nazaj navzdol do ceste in se sprehodiva naprej do naslednjega slapu, kjer sta Igor in Karmen ravno tako obrnila zaradi podobnih problemov kot midva (O'hoi, 100m, WI4).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-L-TGfxKt784/UVHLUHDB1nI/AAAAAAAAJSE/IRGl4fTnqRU/s1600/IMG_4030-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-L-TGfxKt784/UVHLUHDB1nI/AAAAAAAAJSE/IRGl4fTnqRU/s400/IMG_4030-2.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-zuO6UfW0ess/UVHLthS4p5I/AAAAAAAAJSM/OVKK_-X72ds/s1600/IMG_7065.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://4.bp.blogspot.com/-zuO6UfW0ess/UVHLthS4p5I/AAAAAAAAJSM/OVKK_-X72ds/s400/IMG_7065.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Ja nič, rečemo, bomo pač začeli z lažjimi slapovi. Gasa v avto, in čez kako uro se pripeljemo do mesteca Fagernes, kjer nas čaka kočica, ki bo naše bivališče za naslednji teden. Mimogrede v neposredni bližini mesta sredi gozdne brežine zagledamo dva slapova, ki delujeta bolj zdrave modre barve in sta večino dneva v senci, tako da ju kar določimo za cilj naslednji dan. Špageti na maso, in že nas odreže spanec!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-svnvYU-DLro/UVHMJoFFSlI/AAAAAAAAJSU/PcjK-OTRESk/s1600/IMG_4034-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="265" src="http://2.bp.blogspot.com/-svnvYU-DLro/UVHMJoFFSlI/AAAAAAAAJSU/PcjK-OTRESk/s400/IMG_4034-2.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-3DOvNXWfvc0/UVHNN8T2KUI/AAAAAAAAJSk/IJ1nZ0aYuww/s1600/IMG_4052-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://4.bp.blogspot.com/-3DOvNXWfvc0/UVHNN8T2KUI/AAAAAAAAJSk/IJ1nZ0aYuww/s400/IMG_4052-2.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-P-PD8IXwHiQ/UVHPSVPiO_I/AAAAAAAAJTE/VuLJcC-_VCE/s1600/IMG_4069-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://2.bp.blogspot.com/-P-PD8IXwHiQ/UVHPSVPiO_I/AAAAAAAAJTE/VuLJcC-_VCE/s400/IMG_4069-2.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Fotke in še <a href="http://www.zunaj.si/izleti-hemsedal-2013-pot-proti-severu-dolina-stavedalen/">Matejevo poročilo</a>.Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-31225917252608695152013-02-26T22:30:00.000+01:002013-02-27T10:24:02.467+01:00Turni smuk s Kleka<div style="text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="281" mozallowfullscreen="" src="http://player.vimeo.com/video/60630879" webkitallowfullscreen="" width="500"></iframe>
</div>
<br />
Po propadlem planu za plezanje zaledenelih slapov smo se z Matejo, Janezom, Tino in Mihom hitro zedinili, da so razmere ravno pravšnje za ponovno smučanje po deviškem pršiču. Z Matejo določiva dva finalna kandidata v ožji izbor kucljev, po katerih bi se bilo navkljub visoki stopnji plazovne nevarnosti (frišno zapadel sneg) dokaj varno spustiti - Blegoš in Klek. Pa jaz prevesim tehtnico na stran Kleka, saj imam Blegoš res pred nosom, pa še nekako sumimo, da bo obisk za vikend velik.<br />
<br />
No, tudi za Klek smo slišali, da je precej popularen, in zato zjutraj udarniško že ob 6 štartamo iz Kranja. Ko se dvignemo nad Jesenice, smo presenečeni, saj je snega v izobilju (pršiiič), cesta v nulo splužena, mi pa sami! Proti Kleku se ne vleče nobena špura in navkljub kar podrobnim Matejinim informacijam na koncu zaštartamo špuro kar na slepo v gozd.<br />
<br />
Miha nas spretno navigira med drevesi in kaj kmalu trčimo ob letno planinsko pot, ki je na nekaj metrov ožigosana z markacijami, tako da se je izgubiti res težko :). Ob zložni hoji in klepetu tako vlečemo špuro vse do Jeseniške planine, kjer sledi prva malica.<br />
<br />
Vmes na poti prečkamo 2 potočka, kjer nas ujame sonce, in za trenutek celo občudujemo vrhove nad dolino Vrat - nad oblaki kraljujejo Rjavina, Stenar in za trenutek tudi vršna špica očaka Triglava. No, oblaki ga kaj kmalu zajamejo, mi pa po postanku nadaljujemo po nekoliko bolj golih flankah proti vrhu Kleka (po levi strani).<br />
<br />
Ob stiku s prvo veliko snežno flanko Miha potegne iz rukzaka lopato, in hitro imamo narejen prerez snežne odeje, ki pove, da večje nevarnosti ni. Še vseeno se rajši držimo gozda, ko pa zagrizemo v vršno kopo Kleka, pa vijugamo med redkimi smrekami in nizkim drevesjem. Ustavi nas šele kloža kakih 50m pod vrhom. Noben ni zbiralec štempljev, tako da ni nobene panike, ker obrnemo malo pod vrhom.<br />
<br />
Ko si nadenemo čelade ter snamemo kože, pa se vsem nariše na obraze en velik nasmešek :). Smuka do Jeseniške planine je fenomenalna, pršiča je 20-30cm, flanke pa deviške in nezvožene. Sledi še spust po gozdu, ki je sicer nekoliko bolj navigacijsko zahteven, ker se moramo ves čas držati leve, a zato nič manj uživaški, saj je pršiča tudi tu dovolj.<br />
<br />
Vmes se zgodi nekaj padcev, 5 minut hoje navkreber, ko moramo smučke sneti z nog, ter še velik odmerek uživancije, in prav prehitro smo nazaj v vasi. Sledi še pojedina v Jesenicah v dobri družbi in zgodaj popoldne smo doma. Kot sem že velikokrat omenil, splača se zgodej rinit v hribe :).<br />
<br />
Več fotk, smiselne nakladancije in objava pa na <a href="http://m-brlog.blogspot.com/2013/02/klek-1753m.html">M-Brlog</a>.Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-25734877634159487112013-02-17T12:58:00.004+01:002013-02-17T12:58:55.995+01:00Turni izlet v KaravankeMare mi je že med tednom omenil, da ima dela z diplomsko čez glavo in si v petek želi iti nekam na luft. Pa sva študirala, kaj vse bi se dalo početi, pa nama na pamet ni padlo nič konkretnega. Slapov ni (oz. se nama ni dalo spet furati v Maltatal), za frikanje smo nekako računali že za v soboto... kaj preostane drugega kot turna smučarija.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-n7i_5NPKoHo/USDDjA7W09I/AAAAAAAAJOs/I8UaRxP2_OM/s1600/IMG_7025.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-n7i_5NPKoHo/USDDjA7W09I/AAAAAAAAJOs/I8UaRxP2_OM/s400/IMG_7025.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Mare sicer trobi okoli Kriške stene, vendar sem sam s 4. stopnjo nevarnosti plazov zelo dvomljiv glede tega načrta... ko se Mare sliši z Mirotom (<a href="http://www.mphoto.si/korenscica-1764-m-struska/">njegova objava</a>), mu ta seveda pove isto stvar. Na srečo pa je Miro velik poznavalec Karavank, in zmenimo se za izlet proti Struški. Ker sam ne poznam Karavank okoli Jesenic prav nič, nimam pojma o čem govori. Vem le, da bomo šli po gozdu in da je tura varna pred plazovi :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-3XAQOMILrPY/USDDwBzpmFI/AAAAAAAAJO0/5x17XTXWLl4/s1600/IMG_7026.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="277" src="http://2.bp.blogspot.com/-3XAQOMILrPY/USDDwBzpmFI/AAAAAAAAJO0/5x17XTXWLl4/s400/IMG_7026.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Tako se v meglenem in prav nič prijetnem jutru z Maretom zapeljeva do Jesenic, kjer se pretovorimo v Mirotovega konjička, in gasa proti Javorniškem rovtu.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-z6-f6_w6B_4/USDD3pvj0hI/AAAAAAAAJO8/jwzWZ3t33gQ/s1600/IMG_7027.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://2.bp.blogspot.com/-z6-f6_w6B_4/USDD3pvj0hI/AAAAAAAAJO8/jwzWZ3t33gQ/s400/IMG_7027.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Tam parkiramo avto, dilce na noge in kar po cesti jo mahnemo proti Pustem rovtu. Krasna naklonina, nobenih velikih strmin, edinole oblačno je, tako da vidimo 20m naokrog sebe. Hvala bogu, da Miro pozna te konce kot lasten žep! Na Pustem rovtu je vse spihano, tako da iz pobočja ven gledajo trave, vidljivost pa je še vedno za en drek. Smo pa edini norci, tako da se z Mirotom spredaj menjava v gaženju. Snega je konkretno veliko, saj se tudi s turnimi dilami pod nogami udira po 20cm globoko.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-5Pb98RT1Zr0/USDEAvRv10I/AAAAAAAAJPE/fSfhAl44lYw/s1600/IMG_7032.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="253" src="http://2.bp.blogspot.com/-5Pb98RT1Zr0/USDEAvRv10I/AAAAAAAAJPE/fSfhAl44lYw/s400/IMG_7032.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
No, po Pustem rovtu breg le postane nekoliko bolj strm, in v prijetni hoji po gozdni poti se vzpenjamo proti planini Svečici oz. Belski planini, kjer odkrijemo, da je veter kak dan prej delal silne vragolije, saj je razpihanega snega ogromno in je ponekod nabran v večmeterske zamete, drugje pa je spihan do trav.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-JY9qsz2GwYs/USDEEbWnrkI/AAAAAAAAJPM/jQ8Wk9lcVOo/s1600/IMG_7040.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-JY9qsz2GwYs/USDEEbWnrkI/AAAAAAAAJPM/jQ8Wk9lcVOo/s400/IMG_7040.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Od tam nas v res slabi vidljivosti (10m) Miro pelje še 15 minut hoda do Korenščice (1764m), ki je dejansko bil naš današnji cilj. Zgoraj se nam nič ne mudi, in pomalicamo, počajčkamo, preden se napravimo za spust v dolino.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-OzGgrznVS24/USDEN7nN0RI/AAAAAAAAJPU/ncY-noFJ2Uw/s1600/IMG_7043.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://3.bp.blogspot.com/-OzGgrznVS24/USDEN7nN0RI/AAAAAAAAJPU/ncY-noFJ2Uw/s400/IMG_7043.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Zgornjih 50-100 višincev nama z Maretom da kar vetra, saj je sneg ponekod spihan, drugje pa nametan in se udira, tako da se (Mirotu v zabavo) nekajkrat prav elegantno zloživa v sneg. Ko pa prečimo gozdno cesto, po kateri smo se vzpenjali, se začne zabava!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-CdeGUV30wc0/USDEZ8eJhgI/AAAAAAAAJPc/M1gfcCRwsHg/s1600/IMG_7050.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="281" src="http://3.bp.blogspot.com/-CdeGUV30wc0/USDEZ8eJhgI/AAAAAAAAJPc/M1gfcCRwsHg/s400/IMG_7050.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
30-40cm pršiča, redek gozd in ravno prava naklonina! Miro jo pred nama odvriska navzdol, in takoj se z Maretom zaveva, da bo smuka ena sama uživancija. Nekajkrat se še zloživa v sneg, ko pa dobiva filing za smuko po pršiču, tudi nama zaigra srce. Kakih 300-400 višincev tako mine izredno hitro, in že smo nazaj na cesti, po kateri nas čaka še 10 minut smuke navzdol do avta.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-GHHQe0R7KIo/USDE0BxJ8eI/AAAAAAAAJPs/PccN_ApcpVM/s1600/IMG_7057.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="238" src="http://4.bp.blogspot.com/-GHHQe0R7KIo/USDE0BxJ8eI/AAAAAAAAJPs/PccN_ApcpVM/s400/IMG_7057.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Res enkraten izlet v enkratni družbi! Miro je sigurno "the man" za tale del Karavank, saj smo v konkretni megli/nizki oblačnosti ob uživaški smuki navzdol trofnili cesto na 50m natančno! Model ima tudi <a href="http://www.mphoto.si/">blog</a>, ki je zelo redno posodobljen glede turne smuke. Po turi sledi še obvezno pivo - kot bi reku Mare, "ne me fukat, še ga bomo pil!". (<a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Winter20122013">več, žal ne najboljših, fotk</a>)Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-12942246423475674012013-02-10T23:58:00.003+01:002013-02-10T23:58:45.822+01:00Iskanje slapov v zahodnih JulijcihŽe med plezanjem v petek sva se z Maretom začela meniti, da bi se v soboto šli nekam v led. Igor in Karmen sta bila obadva tudi za akcijo, težje pa je bilo določiti cilj. Po pogovoru s plezalci v Črnem Kalu nam je bilo jasno, da v Tamar ne bo za iti, saj smo vedeli vsaj za 20-30 ljudi, ki bodo za tja štartali ob 5 iz Radovljice.<div>
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-IbfUUWhbBcs/URgejEEBH6I/AAAAAAAAJLk/8P7xYc-nrQ8/s1600/IMG_6979.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://3.bp.blogspot.com/-IbfUUWhbBcs/URgejEEBH6I/AAAAAAAAJLk/8P7xYc-nrQ8/s400/IMG_6979.jpg" width="237" /></a></div>
<div>
<br /></div>
<div>
Druga izbira, Maltatal, nam prav tako ni dišala, saj smo ravno tako vedeli vsaj za 2 ferajna, ki bosta tam plezala (čeprav smo kasneje odkrili, da bi tja lahko šli, ker ni bilo take gužve). Tako se zmenimo za Sinji slap nad Jezerskim, vendar ravno tako dobimo informacijo, da je izredno slabo narejen. Končna destinacija tako postanejo Zahodni Julijci in slapovi okrog Predela ter Rabeljskega jezera.</div>
<div>
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-JDz4GgaOYKY/URge0VxIjPI/AAAAAAAAJMM/28Ly5mhmkNU/s1600/IMG_6985.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://4.bp.blogspot.com/-JDz4GgaOYKY/URge0VxIjPI/AAAAAAAAJMM/28Ly5mhmkNU/s400/IMG_6985.jpg" width="266" /></a></div>
<div>
<br /></div>
<div>
Štart ob 7 je kriv, da smo že okrog pol 9 gledali okrog Rabeljskega jezera in iskali ledne linije. Samo mojemu sokoljemu očesu (seriously, ostali niso nič videli :P) se imamo za zahvaliti, da najdemo ledene smrklje v pobočjih naokrog. Pa so res samo smrklji, tako da gremo pogledat še na Predel. Prelaz je odprt, smo pa presenečeni nad količino snega, saj je ob cesti konkreten snežni zid, ki ga kar malo nismo navajeni, saj je pri nas na Gorenjskem bila bera snega precej manjša. Tukaj vlada resnično prava zime (kot je edino prav)!</div>
<div>
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-1eqYAjhUa_o/URgfBLZHogI/AAAAAAAAJMc/YGVwwYFajZs/s1600/IMG_6988.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://4.bp.blogspot.com/-1eqYAjhUa_o/URgfBLZHogI/AAAAAAAAJMc/YGVwwYFajZs/s400/IMG_6988.jpg" width="266" /></a></div>
<div>
<br /></div>
<div>
Čez predel se nam odpre prelep pogled na Loško steno, vendar nas zanimajo brežine desno od prelaza, kjer pa zopet nobeden od slapov ne zgleda niti približno narejen... bolj kot ne vse deluje kot grapa s suhim pršičem in kakšnim lednim skokcem vmes. Na odcepu za Mangartsko sedlo srečamo še dva alpinista iz Idrije, ki sta prišla do enake ugotovitve kot mi, vendar imata onadva za razliko od nas v avtu tudi turno opremo, tako da jo mahneta na turnih dilcah proti Mangartskemu sedlu.</div>
<div>
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-qIuBcFOrtwo/URgfXgVSV7I/AAAAAAAAJMk/7FyIXVnX0Cg/s1600/IMG_6990.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://1.bp.blogspot.com/-qIuBcFOrtwo/URgfXgVSV7I/AAAAAAAAJMk/7FyIXVnX0Cg/s400/IMG_6990.jpg" width="266" /></a></div>
<div>
<br /></div>
<div>
Mi pa gremo nazaj do Rabeljskega jezera, tam pa tokrat zavijemo na cesto proti Selli Nevei, kjer računamo, da si ogledamo še slapove v pobočju Jerebice. Slab v Jerebici dejansko zgleda edini narejen, vendar se vsi strinjamo, da smo zanj izrazito prepozni, saj je dostopa v teh razmerah za uro in pol do dveh ur. Še malo naprej pa zagledamo markanten Benetov slap, ki od ceste ravno tako zgleda solidno narejen. </div>
<div>
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-mqjPC5pwaqo/URgfkgS9BjI/AAAAAAAAJMs/DFOCPjsFFxU/s1600/IMG_6992.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-mqjPC5pwaqo/URgfkgS9BjI/AAAAAAAAJMs/DFOCPjsFFxU/s400/IMG_6992.jpg" width="400" /></a></div>
<div>
<br /></div>
<div>
Opremo nase, hop s ceste in v kake pol ure prečimo reko ter se vzpnemo do vznožja slapu. V gozdu se nam sneg zoprno predira, tako da še enkrat pogrešimo turne dilce (ali pa krplje). Ko po malo praskanja po ledno/snežni grapici dosežemo vznožje sveče, pa se nam nosovi le malo povesijo, saj hiter pogled v zadnjo stran sveče pove, da danes slapu ne bomo plezali. Levi del sveče je povsem votel in po njem teče neprijeten curek vode, medtem ko je levi del sveče zelo tenak in ko Igor 2x zamahne višje gori, se vse skupaj ne sliši niti približno dobro.</div>
<div>
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-zEXbNHEN9xc/URgfxoGZPrI/AAAAAAAAJM0/56Gn0U9SLY8/s1600/IMG_6997.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://3.bp.blogspot.com/-zEXbNHEN9xc/URgfxoGZPrI/AAAAAAAAJM0/56Gn0U9SLY8/s400/IMG_6997.jpg" width="258" /></a></div>
<div>
<br /></div>
<div>
Načeloma niti nimamo izkušenj, da bi znali oceniti, kdaj je ledena sveča "splezljiva" in kdaj ne, vendar se nam pač ni zdelo varno. Lahko, da bi prišli čez, pa ne bi bilo nič, lahko pa bi se zgodilo kaj drugega.... Mora pa biti slap izredno lep, če je dobro zmrznjen, tako da se strinjamo, da se vrnemo takoj, ko bo obdobje mrzlega vremena.</div>
<div>
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-j9Go2jb6mD8/URggAQboCwI/AAAAAAAAJM8/T-Yao3ogbHc/s1600/IMG_7000.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="287" src="http://1.bp.blogspot.com/-j9Go2jb6mD8/URggAQboCwI/AAAAAAAAJM8/T-Yao3ogbHc/s400/IMG_7000.jpg" width="400" /></a></div>
<div>
<br /></div>
<div>
Ja nič, pri slapu vseeno pomalicamo, nato pa nazaj do avta. Nazajgrede se ustavimo še pri slapu za bunkerjem (ob cesti), ki smo ga že prej študirali. Pa rečemo, pojdimo pogledat, saj je dostopa za par minut. Glavni del slapu je itak tekoč, v levih zavesah po skalnih policah pa zagledamo dva alpinista. Ne vemo od kje sta, vendar se pogovarjata v angleščini. Kakorkoli, tip, ki pleza naprej, je bil izrazito nesuveren, in po 5-minutnem čakanju, kdaj bo zaplezal v 3-metersko ledno zaveso se odločimo, da raje gremo nazaj do avta, saj bi bilo vsakemu izmed nas neprijetno, da ga skupina ljudi gleda in na glas opravlja. Se pa vsi strinjamo, da navkljub vrhunski opremi ni bil dorasel plezanju tistih trav in ledu kot prvi v navezi. Upam, da se s soplezalcem nista kaj polomila...</div>
<div>
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-GjShES2VHT4/URggRQEdSxI/AAAAAAAAJNE/n5drhqhau4s/s1600/IMG_7005.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://4.bp.blogspot.com/-GjShES2VHT4/URggRQEdSxI/AAAAAAAAJNE/n5drhqhau4s/s400/IMG_7005.jpg" width="240" /></a></div>
<div>
<br /></div>
<div>
In to je bilo to! Za slapove v Zajzeri smo bili ravno tako izrazito prepozni, pa smo si vsaj pogledali, kje slapovi ležijo. Aja, mimogrede, tudi Rabeljskemu slapu (tistem pri samem naselju) manjka še nekaj ledu za vse, ki niso ljubitelji miksa. V takilih razmereha je v zahodne Julijce še najbolj pametno iti s turnimi smučami, saj je snega neomejeno, pršič pa še na veliko neprevožen :). Za slapove bi pa moralo kak teden bolj stisniti z mrazom... (<a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Winter20122013">fotke</a>)</div>
Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-15475687751481024242013-02-10T23:32:00.004+01:002013-02-10T23:32:28.675+01:00Frikanje v Črnem KaluSredi tedna je padla ideja, da bi prost praznični petek preživeli nekje zunaj, valda. Na glavo sta nam padli 2 logični izbiri - frikanje na primorskem ali pa turna smuka s kakega pred plazovi varnega kuceljna. Osebno bi morda celo bolj preferiral turno smučarijo, vendar so se Matej&co. nasmučali že v četrtek zjutraj z Blegoša, tako da smo za petek dorekli plezanje v Črnem Kalu.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-5cxFYSTFcyE/URgZWtSfXnI/AAAAAAAAJKY/_JtChgMM3Jo/s1600/IMG_6953.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://2.bp.blogspot.com/-5cxFYSTFcyE/URgZWtSfXnI/AAAAAAAAJKY/_JtChgMM3Jo/s400/IMG_6953.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Sam sem bil zmenjen še z Majo in njenimi kolegicami, vendar jih napovedanih 8 stopinj ni preveč mamilo, tako da se nazadnje zvečer zmeniva z Maretom. Zjutraj pa zarana (kao!) ob akademski 9 uri zjutraj štartamo proti Črnem Kalu. Vmes se ustavimo še v Kozini na kafetu, kjer srečamo še nekaj znancev. S ceste z Maretom med vožnjo pogledujeva naokoli in se čudiva, da je ponekod po notranjskem še več snega kot pri nas.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-TYcOMBIxEbg/URgZhl0ZcwI/AAAAAAAAJKg/zWFMTQWw1Xg/s1600/IMG_6956.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="311" src="http://3.bp.blogspot.com/-TYcOMBIxEbg/URgZhl0ZcwI/AAAAAAAAJKg/zWFMTQWw1Xg/s400/IMG_6956.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
No, v Črnem Kalu snega ni, je pa precej mraz, tako da vsi koristimo toplino puhovk (in bund) ter rokavic. Matej takoj za ogrevanje napade neko (se mi zdi) 6a, in seveda z Maretom ne moreva zaostajati, tako da se sam precej neogret zapodim v Miško (5c). Lepa smer kot kej, ampak po nekaj gibih ne čutim več prstov, kar pomeni, da sicer dobre robčke stiskam daleč preveč močno, in do vrha smeri sem kvalitetno navit :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-fuhD9tGQ5O0/URgaF6X-q8I/AAAAAAAAJKw/d2G_vctO1Xc/s1600/IMG_6960.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://3.bp.blogspot.com/-fuhD9tGQ5O0/URgaF6X-q8I/AAAAAAAAJKw/d2G_vctO1Xc/s400/IMG_6960.jpg" width="383" /></a></div>
<br />
Zatem se z Maretom zaposliva še v sosednji Matako Koyamo (5c), ki je v primerjavi s prejšnjo smerjo keks, ker jo lahko skoraj v celoti splezaš s kaminsko tehniko (tega smo pa alpinisti kar vajeni). Medtem srečamo še nekaj plezalcev iz AO Kranja in AAO-ja, ki trenirajo za alp. inštruktorja in se vsi s ta velikimi gojzarji matrajo v 5c-kah. Svaka čast, to bi se šele jst matral...<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-SqTkh0hobh8/URgbC_KyMhI/AAAAAAAAJLA/te48Od5neuo/s1600/IMG_6968.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://2.bp.blogspot.com/-SqTkh0hobh8/URgbC_KyMhI/AAAAAAAAJLA/te48Od5neuo/s400/IMG_6968.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Sledi izredno lepa 6b+ po imenu Hipotenuza, ki jo zategneta Igor in Matej, Mare, Karmen in jaz pa se moramo v njej usesti. Sej bo enkrat! Smer je res lepa in jo bo potrebno ob naslednjih obiskih pofajtati! Lepi gibi, edino vzdržljivost rabimo...<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-WuYdppMO-WI/URgbiMkuJqI/AAAAAAAAJLQ/ei6zE3aTSyY/s1600/IMG_6970.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="310" src="http://2.bp.blogspot.com/-WuYdppMO-WI/URgbiMkuJqI/AAAAAAAAJLQ/ei6zE3aTSyY/s400/IMG_6970.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Nazadnje se preselimo še nekoliko na desno, kjer z Maretom podelava še Franci na balanci (6a), Matej pa seveda 6b oz. 6c. In po kakih 4 urah plezanja smo dobro našutani. Za prvič bo :). Nazajgrede se z Maretom ustaviva še v Vivi v Kranju, kjer sva vsak od pol pice sita kot telička. Ajoj, je blo dobaarrr!! (<a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Winter20122013">fotke</a>)Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-43505574724649252912013-01-30T19:34:00.000+01:002013-01-30T19:34:16.509+01:00Ob polni luni na RatitovecZ Gregorjem sva se že nekaj časa menila (vse od podobne avanture 2 zimi nazaj), da bi bilo treba ponovno ob polni luni na zasnežen Ratitovec. Čakati je bilo potrebno le, da nakipa zadostno količino snega (ob pomanjkanju snega je ponoči 3x bolj temno, ker se lunina svetloba nima od česa odbijati). No, sneg je padel, polno luno pa smo ravno tako dočakali.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-dql-wNoJJMM/UQlegAstGJI/AAAAAAAAJI8/pInIbtKH_pQ/s1600/IMG_6935.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://2.bp.blogspot.com/-dql-wNoJJMM/UQlegAstGJI/AAAAAAAAJI8/pInIbtKH_pQ/s400/IMG_6935.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Tako se z Gregorjem ob 10 dobiva v Železnikih in prav kmalu parkirava na poledenelem parkirišču pred vasjo Prtovč. Poleg naju je samo še 1 avto od <a href="http://www.zunaj.si/hribi-ratitovec-ob-luni-vetru/">Mateja</a>, ki me mimogrede obvesti, da na vrhu brije kot pri norcih in da ne bom mogel nič slikati :). Pa se je malo zmotil.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-S0vccZVlq24/UQlepzhS-VI/AAAAAAAAJJE/qftDayKXHKw/s1600/IMG_6936.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://4.bp.blogspot.com/-S0vccZVlq24/UQlepzhS-VI/AAAAAAAAJJE/qftDayKXHKw/s400/IMG_6936.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Z udarniškim tempom se hitro vzpenjava, in moram reči, da nama ni žal, da sva za vzpon izbrala levo pot čez Povdn. Sicer sem zadevo rahlo forsiral sam, ker sem želel preveriti snežne/ledne razmere v Spominski smeri Čerin Miran (malo si oblizujemo prste za zimsko ponovitev), vendar sem kmalu razočaran, saj so skale na južni strani Ratitovca popolnoma kopne.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-V-m-VgRuTlM/UQleuRQB_hI/AAAAAAAAJJM/GnHQebiUaI8/s1600/IMG_6937.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://4.bp.blogspot.com/-V-m-VgRuTlM/UQleuRQB_hI/AAAAAAAAJJM/GnHQebiUaI8/s400/IMG_6937.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Je pa sneg dobro predelan in ko se vzpneva nad gozdno mejo ugasneva čelki, saj se vidi kot podnevi, razgledi pa so ravno tako fenomenalni. Preseneča še, sicer prisoten, a nikakor orkanski veter.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-fQxuQHcskKA/UQle4zD8PmI/AAAAAAAAJJU/aZqVCCJt930/s1600/IMG_6939_1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="163" src="http://2.bp.blogspot.com/-fQxuQHcskKA/UQle4zD8PmI/AAAAAAAAJJU/aZqVCCJt930/s400/IMG_6939_1.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Ko doseževa kočo, seveda zamudiva Mateja in Anjo, tako da se vzpneva na Gladki vrh, nato pa v bivak na čaj in domač sadjevec. Mmm, kva paše. Ko pogrizeva še ledeno čokolado je čas za slikanje, ki pa mu ne posvetiva preveč časa, saj je ura že pozna.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-G6rGUY33QnM/UQlfLYeVl3I/AAAAAAAAJJc/H8rV4dzrGks/s1600/IMG_6941.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://4.bp.blogspot.com/-G6rGUY33QnM/UQlfLYeVl3I/AAAAAAAAJJc/H8rV4dzrGks/s400/IMG_6941.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Navzdol se oddričava po prav tako dobro shojeni poti čez Razor, in kot bi trenil sva nazaj v Železnikih. Kako pa paše takale nočna rekreacija! Edini problem je, da si doma ob 2, pa če je naslednji dan treba vstat za v službo... (<a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Winter20122013">fotke</a>)Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-87792515850424254702013-01-27T09:55:00.000+01:002013-02-02T11:33:09.758+01:00Zmrzovanje v Maltatalu<div style="text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="281" mozallowfullscreen="" src="http://player.vimeo.com/video/58693483" webkitallowfullscreen="" width="500"></iframe>
</div>
<br />
Že cca. 1 teden sva bila z Matejem zmenjena, da se za vikend špricne v Maltatal. En teden nazaj je namreč Mitja Šorn na spletni strani napisal, da so razmere dobre in da je kar lepo število slapov varnih za ledno poplezavanje. Seveda se zavedava, da bo za vikend večja gužva, ampak med tednom ne utegneva, zato se na koncu zmenimo za soboto.<br />
<br />
Matej zraven povabi še Mareta, Domna in Anjo. A glej ga zlomka, v petek pozno zvečer folk skensla udeležbo, tako da se v soboto zjutraj znajdemo jaz, Matej, Mare in Jure za volanom. Pa ni nič narobe, da smo 2 navezi, saj bo plezarija tako kvečjem hitrejša. Po prijetni vožnji se prav hitro znajdemo v dolini Maltatal, kjer sem sam bil nazadnje <a href="http://thelightsideofthemoon.blogspot.com/2011/03/maltatal-tecaj-ledne-tehnike.html">2 leti nazaj</a>. Vmes na postaji v Jesenicah občudujemo gromozansko gužvo, saj se ob nakupu jutranje malice znajdemo v neskončni vrsti, ki se vleče od vhoda v Petrol pa do blagajne - sobota, in menjava smučarjev. Ma je folk nor :).<br />
<br />
Tudi v Maltatalu smo presenečeni, saj je gneča neznanska, ob cesti pa vidimo poleg nekaj Čehov, Madžarov in Avstrijcev same domače registrske (predvsem LJ). Tako nam ne preostane drugega, kot da se po poledeneli cesti zapeljemo do najbolj oddaljenega parkirišča. Rukzake na rame, in že španciramo skozi cestni tunel, ki je za promet zaprt. Na drugi strani tunela pa takoj na desni zagledamo čudovit, širok in debel slap, ki pa je žal že zelo obljuden. Zato zavijemo levo čez idilično sotesko (kar malo spominja na Rjukan), ter sledimo shojeni poti po gozdu do zadnjega slapu v dolini, ki nosi ime Kleiner Klammfall ("Marimpel"). V krajši poledeneli grapici, ki je dejansko vstop v sam slap, srečamo 2 Avstrijca, ki se prav po polžje vzpenjata po ledu.<br />
<br />
Baje ima slap tudi desni krak, zato še kakih 10 minut španciramo naprej po poti, nakar odkrijemo, da ne bomo prišli daleč, tako da se obrnemo in vrnemo nazaj do Avstrijcev. Tam se napravimo, in Matej ju prav na hitro prehiti po obvozu po levi strani. Ne vemo, kaj sta modela delala, saj sta zelo preprost raztežaj (ajde, mal tenko je, pač skala pa led) plezala kake pol ure, nakar sta se odločila splezati nazaj dol. Sam grem po njunih stopinjah in zadeva res ni pretirano težka.<br />
<br />
No, po uvodnem raztežaju sledi snežišče, kjer vidimo tudi desni krak slapu, ki pa zgleda precej bolj tanko kot levi. Zato se odcepimo v levo, kjer nas čaka še en krajši ledni odstavek. Matej suvereno pleza prvi, za njim šiba Jure, mi2 z Maretom pa tudi ne zaostajava veliko :). Celoten dan pa nas malo "straši" sosednji slap na nasprotni strani doline, saj je v celoti izpostavljen soncu in od začetka slapu pa do večera, ko sonce gre dol, poslušamo, kako se velike ledne gmote trgajo od navpične skale in letijo v dolino. Proti večeru je slap že resnično osiromašen.<br />
<br />
No, po še enem raztežaju položnejšega ledu se slap le postavi pokonci. Matej potegne celih 60m do vrha vertikale, in zaradi nizkih temperatur (-10 stopinj je bilo cel dan, slap je pa itak v senci) ter nekaj zmrznjenega snega po ledu nas dobro zasuva s projektili, tako da se z Juretom in Markotom bolj kot ne cel čas skrivamo za lednim trebuhom.<br />
<br />
Jure sledi Mateju, nato pa naprej zaplezam sam. Mare je imel tokrat res smolo, saj so vsi bolj pokončni deli pripadli meni. Moram reči, da je tole morda najbolj pokončen led, ki sem ga kdaj plezal naprej, zato si kar vzamem čas, in v vertikali precej počivam ter zavrtam kar nekaj šraufov. Po kakih 45m štantam na relativno udobni polici, saj vidim, da ji sledi položnejši teren. Ko Marko pripleza do mene je navdušen, saj je slap končno postregel z izpostavljenim, strmim plezanjem.<br />
<br />
No, sledi še izravnava, kjer zagledava Mateja in Jureta, ki že pripravljata abzajl. Z Maretom napadeva še zadnji bolj pokončen, cca. 5-metrski skokec, na vrhu katerega se slap precej izravna. Sicer sledita še kake 2 raztežaja pojemajoče težavnosti po gozdu in travah, vendar se strinjava, da se nama ne da več, pa tudi ura je že kar pozna. Tako abzajlava na deblo/korenino, in ko po še enem abzajlu doseževa Jureta in Mateja jih dobro slišiva, saj sta onadva vmes zmrzovala na enem sidrišču nižje.<br />
<br />
Kot ponavadi nam abzajli kar dajo dela, in ob pojemajoči sončni svetlobi prijetno utrujeni, a zadovoljni dosežemo vstop. Ob sprehodu nazaj do avta srečamo še Zagrebčane, ki so imeli s tečajniki ledno tehniko, pri avtu pa se počasi začne temniti. Ker se Juretu mudi na obiske, vržemo v vodo plan z večerjo in pivom, za kar posledično poskrbi vsak doma :).<br />
<br />
Kaj reči o slapu? Super zadeva, na tak obljuden dan smo bili sami v slapu, česar vsekakor nismo pričakovali! Se vedno splača imeti nekoliko daljši dostop (pa sej sploh ni dolg, kakih 30 minut smo pomojem potrebovali), kot bi rekel Janez :). Ocene slapu nismo nikjer stavhali, je pa pokončen del vsekakor WI4. Ostali deli pa so bolj položni. Klasičen dolg slap. Sicer pa krasna tura v odlični drušni! Glede na razmere bom pa letos sigurno še obiskal Maltatal, saj pri nas praktično ni razmer...Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-45382911916282449872013-01-14T16:43:00.005+01:002013-01-14T16:43:42.526+01:00Dry-toolanje v ČešnjiciNekje sredi tedna sem Matotu omenil, da bi v nedeljo lahko dopoldne na hitro skočili v Češnjico drajtulat (napoved je bila rahlo sneženje, tudi na primorskem, tako da kakšne resne alternative ni bilo). No, sam sem nato bil v soboto povabljen na fešto, in če me Matej v soboto zvečer ne bi "zbrcal", da se naslednji dan le odpravimo pogledat, kje za vraga je Češnjica, bi zadevo gladko odslovil. Hvala bogu, da je nisem! (mimogrede, fant me je <a href="http://www.zunaj.si/drytooling-cesnjica-trening-za-hribe/">spet prehitel</a> pri objavljanju!)<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-GCbc4oPIBQI/UPQf5qkWaBI/AAAAAAAAJAg/fEMZgikLh5I/s1600/IMG_2399.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://4.bp.blogspot.com/-GCbc4oPIBQI/UPQf5qkWaBI/AAAAAAAAJAg/fEMZgikLh5I/s400/IMG_2399.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Tako se zvečer z vso voljo upiram nazdravljanju (rojstni dnevi, Pub, pa te fore...) in po 6 limoncah in 2 šnopcih malo čez polnoč pobegnem dam. Škoda, si mislim, ker se je žurka prav enkratno razvijala... Doma sledi nacejanje z vodo in večerja št. 2. Rezultat? Zjutraj ob 7 vstanem kot nov!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-0GHtlyMx8Us/UPQgiVDMZnI/AAAAAAAAJA4/cZUBw7b701U/s1600/IMG_2432.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://2.bp.blogspot.com/-0GHtlyMx8Us/UPQgiVDMZnI/AAAAAAAAJA4/cZUBw7b701U/s400/IMG_2432.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Z Matejem se nama pridružita še Igor in Karmen, in prav hitro smo v Češnjici, kjer navkljub temu, da vsi trobijo, kako težko je najti plezališče, hitro trofnemo vrh stene, ki ga krasi en kup dodatnih, z grifi opremljenih plošč, po katerih lahko orodjariš, če te previsi spodaj ne našutajo dovolj :). Ker smo vsi (bolj ali manj) začetniki v dry-toolanju, na top rope napeljemo najlažji smeri v plezališču, od katerih pa sta obe že rahlo previsni. Fino je imeti s seboj nekaj svoje robe, da dodatno okrepiš štante, čeprav so načeloma vsi kar dobro ohranjeni.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-7EDA4li5QbY/UPQgs6OVBlI/AAAAAAAAJBA/rBHtCREA2so/s1600/IMG_2456.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://3.bp.blogspot.com/-7EDA4li5QbY/UPQgs6OVBlI/AAAAAAAAJBA/rBHtCREA2so/s400/IMG_2456.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Z Matotom rabiva še 5 minut, da na derezah nastaviva monopoint, in vsi se prav radostno zapodimo v previsne konglomeratne brežine... po prvi smeri radost vsaj meni nekoliko upade, saj tudi "najlažje" M4 ne splezam brez pavze (visenje v pasu). Tudi ostali imajo podobne probleme. Ko pa vsak od nas še nekajkrat spleza dani smeri (druga, ki jo imamo napeljano, je nekoliko težja, kak M5?), se vsi navdušimo kot majhni otroci!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiR8HTvvo5lgXwP7Z0yRcXw6oErw0Cf0r9B1j2bIgNTYwNDGz-0rWCdS6cQmL1ANh1Ja3W6X-Kp2Pv-eTyJNd1YaHzK_rqYvtVpLcoSKHQR7O3oQVL9GlfrCXDU5MJY0T0oRy8DDl1XLl00/s1600/IMG_2527.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiR8HTvvo5lgXwP7Z0yRcXw6oErw0Cf0r9B1j2bIgNTYwNDGz-0rWCdS6cQmL1ANh1Ja3W6X-Kp2Pv-eTyJNd1YaHzK_rqYvtVpLcoSKHQR7O3oQVL9GlfrCXDU5MJY0T0oRy8DDl1XLl00/s400/IMG_2527.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Ko dobiš malo občutka, kako postavljati noge (dejansko je zelo podobno, kot če na plastiki plezaš previs) in v roke poprimeš Nomice, stvar postane neverjetno zabavna, in navkljub peklenskim bolečinam v rokah (zadeva šuta na fertik!) lahko s tehniko kar vztrajaš in plezaš višje in višje. Tako hitro pospravimo štrik v tisti M4 in jo vržemo v novo smer, ki je še nekoliko bolj previsna, saj poteka mimo dejanske strehe (nimam pojma o oceni, M6?).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-oTMMWOX59Eg/UPQhRjedMvI/AAAAAAAAJBY/ghwned3KfVY/s1600/IMG_2568.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://2.bp.blogspot.com/-oTMMWOX59Eg/UPQhRjedMvI/AAAAAAAAJBY/ghwned3KfVY/s400/IMG_2568.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Igor jo suvereno podela, in tudi Matej mu vzorno sledi. Sam nekoliko predolgo visim v najbolj previsnem delu smeri, da me dodobra našuta, tako da se moram malo usesti, vendar bo naslednjič 100% šlo brez tega! Res, neverjetno, kako je lahko praskanje in hakljanje luknjic po skali tako zabavno, saj je občutek res precej drugačen kot pri klasičnem skalnem plezanju.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-mwA-f3TcCbc/UPQiKV7kMLI/AAAAAAAAJB4/c4eQa8IlKAM/s1600/IMG_2661.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://3.bp.blogspot.com/-mwA-f3TcCbc/UPQiKV7kMLI/AAAAAAAAJB4/c4eQa8IlKAM/s400/IMG_2661.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Sam moram nato druščino zapustiti, saj imam ob 1 kosilo z žlahto, in ko se odpravim, Matej, Karmen in Igor na top rope napeljejo še streho z oceno M7 (baje), ki pa je za vse prevelik zalogaj.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-HXxVemSFMUs/UPQi7R_ig2I/AAAAAAAAJCQ/kfWEbDWm6K8/s1600/IMG_2687.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-HXxVemSFMUs/UPQi7R_ig2I/AAAAAAAAJCQ/kfWEbDWm6K8/s400/IMG_2687.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Ne vem, mislim, da smo bili vsi tako navdušeni (sploh glede na lokacijo dry-toolišča), da se bomo prav kmalu vrnili. Do takrat pa obešanje s cepini na podstrehi, kaj pa drugega :). (<a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Winter20122013">fotke</a> so večinoma od Mateja)Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-90555488293127775692013-01-13T00:31:00.000+01:002013-01-16T00:32:33.112+01:00Poskus Zeleniške grape v BegunjščiciNa lep, ne pretirano sončen, ter (žal) relativno topel dan smo se z druščino ponovno odpravili pogledat razmere nad Zelenico. Želeli smo namreč izkoristiti še zadnje razmere pred napovedanimi (in težko pričakovanimi) sneženji. Tokrat je bila na tapeti Zeleniška grapa, ki sva jo z <a href="http://www.zunaj.si/snezni-vzponi-begunjscica-neuspesno-zeleniski/">Matejem</a> določila po kratkem pogovoru. Sam tako zbobnam še Janeza, Mato pa še enega Mateja :). Zupan je sredi tedna napisal, da so razmere v njej kar dobre, pa smo rekli, pa pojdimo pogledat.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-fAOkDt1kDPM/UPXjHeVxSyI/AAAAAAAAJD8/Jn9yuQjpJ8Q/s1600/IMG_2350.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://2.bp.blogspot.com/-fAOkDt1kDPM/UPXjHeVxSyI/AAAAAAAAJD8/Jn9yuQjpJ8Q/s400/IMG_2350.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Ob sončnem vzhodu smo že na Zelenici, in že marširamo proti Begunjščici (čeprav bi Janez verjetno štartal še kako uro prej :)). Situacija na Zelenici je resnično slaba, saj je snega še manj kot 6 dni nazaj, ko sem plezal <a href="http://thelightsideofthemoon.blogspot.com/2013/01/skok-v-lenuha.html">Lenuha</a>. No, to nas ne ustavi, in relativno hitro se znajdemo na plazu nad kočo, ki je v spodnjem delu zoprno kopen. Uberemo prečko do vstopa v Zeleniško grapo, ki se izkaže za zelo zoprno, saj je hoja po kar strmem melišču v zimskih gojzarjih precej delikatna naloga.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-nx5phQFA4yg/UPXjRCRdjQI/AAAAAAAAJEE/VmlxDBMdRgY/s1600/P1110009.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://4.bp.blogspot.com/-nx5phQFA4yg/UPXjRCRdjQI/AAAAAAAAJEE/VmlxDBMdRgY/s400/P1110009.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
No, na srečo kmalu dosežemo zaplate snega in v manjši kotanjici pod velikim previsom skočimo v pas in dereze ter zagrizemo v zadnjo plazovino pred vstopom v grapo.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-mzcbYGJ93Is/UPXj1KcW3-I/AAAAAAAAJEc/ijiud8gCNhk/s1600/P1110010.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="346" src="http://4.bp.blogspot.com/-mzcbYGJ93Is/UPXj1KcW3-I/AAAAAAAAJEc/ijiud8gCNhk/s400/P1110010.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Na vstopu smo kar optimistični, saj je navkljub očitnemu manjku snega vsaj malo "ofrajhanega" stiroporja in celo nekaj tankih pramenov ledu v prvem skalnem skoku. Mato sicer ne kaže neke silne radosti, saj je grapo plezal 2 leti nazaj v mnogo bolj zasneženih razmerah. A nič ne de, fant grapo napade kot prvi in z izjemo trenutka šibkosti v sredini cuga (kjer nato sicer zabije 2 klina in pomiri glavo) suvereno napelje raztežaj. Matej sledi, za njim pa pičim v grapo jaz.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjaOildH64mw82sJHN4xInSnm7UO7Q-J5M_QemtbA3IaToVrpN3eoxNEDM0_hK3wrqqXtp_bRblVi3KHdAJbJR_Z00poIdKgR8u90juvE092EGsPK1HdlyWQiIrg2qAddJBc-KUtiBi8Zgh/s1600/IMG_2353.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjaOildH64mw82sJHN4xInSnm7UO7Q-J5M_QemtbA3IaToVrpN3eoxNEDM0_hK3wrqqXtp_bRblVi3KHdAJbJR_Z00poIdKgR8u90juvE092EGsPK1HdlyWQiIrg2qAddJBc-KUtiBi8Zgh/s400/IMG_2353.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Prvi raztežaj postreže s kar zanimivim "miksanjem", ki pa ni nikjer pretirano težko, saj se bodisi da hakljati cepin za skale, bodisi najdeš celo zamedke škripavčka oz. ledu. Navkljub temu je pol "grape" kopne, tako da zabijem klin, uporabim frenda in še Matejeva klina za varovanje. Ko poide raztežaj vrvi, pa naredim kar dober štant na 2 klina.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-IYFmetSL9_E/UPXjonvW2GI/AAAAAAAAJEU/CSp2KNF-w0k/s1600/IMG_2358.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://3.bp.blogspot.com/-IYFmetSL9_E/UPXjonvW2GI/AAAAAAAAJEU/CSp2KNF-w0k/s400/IMG_2358.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Medtem ko Janez pleza za mano, Mato poizkuša napeljati 2. raztežaj, vendar je od zgoraj slišati vse drugo kot krike veselja. Nazadnje se odloči, da bosta z Matejem abzajlala. Že na začetku drugega raztežaja je namreč skalni skok, ki vsebuje le pršič in skalo, predelanega snega pa ni nič. Sej, če bi bili vsi domači v drajtulanju bi nam skok verjetno prijetno popestril plezarijo, tako pa rajši ne reskiramo. Ko poskusi še Janez, pravi, da bi čez ta skok še šlo, vendar nas zgoraj čaka še bolj pokončen, kaminski skok, ki bo v danih suhih razmerah še težji.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-MslOCcME2T0/UPXj8UYyUBI/AAAAAAAAJEk/eHjMaPNiBI0/s1600/IMG_2371.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://4.bp.blogspot.com/-MslOCcME2T0/UPXj8UYyUBI/AAAAAAAAJEk/eHjMaPNiBI0/s400/IMG_2371.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Skupno se hitro odločimo, da ni vredno riniti z glavo skozi zid, in se odločimo za abzajl. Moj štant je že v skali, tako da se poabzajlamo nazaj na vstop. Pa drugič! Imamo z ekipo že zaobljubo, da se vrnemo v bolj zalitih razmerah (glede na trenutno sneženje morda kar kmalu!). Sicer pa je grapa (seveda) splezljiva, ampak za tiste, ki imajo glavo in tehniko za bolj pokončne miks odstavke.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-LrG6IU0sQUA/UPXkFkvgZZI/AAAAAAAAJEs/HxspD8HBJ9I/s1600/P1110014.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://3.bp.blogspot.com/-LrG6IU0sQUA/UPXkFkvgZZI/AAAAAAAAJEs/HxspD8HBJ9I/s400/P1110014.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Da ne bi bili ob 10 že doma, se odločimo, da naredimo vsaj zimski pristop na Begunjščico, in radostno se zapodimo v Centralno grapo. Na poti srečamo še dva letošnja tečajca, ki se že vračata nazaj proti Zelenici. Centralna grapa in plazovina pod njo dejansko nudita lepe razmere, trd in ponekod pomrznjen sneg, tako da se vzpenjamo hitro in brez težav. Na vrhu pa prelepi razgledi na reveže, ki morajo delati v dolini. Srečamo še 2 alpinista, ki sta prav tako obrnila v Rožičevi grapi. Ja, razmere so res daleč od idealnih. Ampak še vedno se da uživati v hribih :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjj7rxp8_t3rjPODIU15IsFiXqUxTQGar4g6LlA9N8YFcKiCLgqImby3cOAyVh7xPxIr0bjXr2zLeSHZNIzheahXgTrno-I72KrNk40RIB8YkmuHGV-l3eG3zDqaEFBP64Ey_APQ6CjDqX2/s1600/P1110022.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjj7rxp8_t3rjPODIU15IsFiXqUxTQGar4g6LlA9N8YFcKiCLgqImby3cOAyVh7xPxIr0bjXr2zLeSHZNIzheahXgTrno-I72KrNk40RIB8YkmuHGV-l3eG3zDqaEFBP64Ey_APQ6CjDqX2/s400/P1110022.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Ekspresen sestop nazaj na Zelenico ter do avta mine hitro in je brez posebnosti, in kot bi trenil smo spet doma v času za kosilo :). Hvala klapi za družbo, sicer pa tale objava čaka na nadaljevanje, ko splezamo celotno grapo! (<a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Winter20122013#">fotke</a> by Janez & Matej)Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-86523850262147699492013-01-12T11:44:00.000+01:002013-01-12T11:44:20.733+01:00Gamsova grapaŽe sredi tedna sem se z Janezom zmenil (no, v bistvu sem, kot običajno, težil Maji, ki je potem težila Janezu), da bi se mu za vikend pridružil v kaki hribovski akcijadi. Določimo dan, nedeljo, in cilj - grapa v J steni Kokrske Kočne.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-xLNWZ3CzRFA/UPE3ktnLzgI/AAAAAAAAI-Y/h7yfeo-lR0g/s1600/P1060001.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://2.bp.blogspot.com/-xLNWZ3CzRFA/UPE3ktnLzgI/AAAAAAAAI-Y/h7yfeo-lR0g/s400/P1060001.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
Tako v soboto po Lenuhu le na hitro dam sušiti robo, da bo naslednji dan nared, in ultra-zgodaj (zame...) grem spat. Žal se čez noč temperature vztrajno držijo nad lediščem, tako da zjutraj, ko me Janez okrog 6 pobere, pade skupna odločitev, da Kočno prestavimo na naslednjič. V takih temperaturah so vse grape v J steni Kočne dodobra izpostavljene letečemu kamenju, pa najverjetneje bi bil sneg ves južen. Če temu dodaš 800m dolžine in praktično nobene možnosti umika iz grape, stvar postane silno resna!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-8rIf-PDAnIY/UPE35M7jkBI/AAAAAAAAI-o/P0EsjkWpAxw/s1600/P1060023.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://1.bp.blogspot.com/-8rIf-PDAnIY/UPE35M7jkBI/AAAAAAAAI-o/P0EsjkWpAxw/s400/P1060023.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
No, zato rečemo, da bomo rajši šli pogledat v prijetno, ne pretežko Gamsovo grapo v Ablanci. Grapo sem sam imel ogledano že eno leto nazaj, Janez pa seveda še kako leto prej :). Tako poberemo še Tuška, in prav hitro smo na Pokljuki, kjer smo zaradi rane ure prvi. Rukzake gor (z vso robo... hudič, ni da ni, če ne gremo v Kočno bo pa vsaj kondicijska tura), in ob prijetnem kramljanju hitro dosežemo pot nad planino Konjščico. Čudimo se res neverjetnemu pomanjkanju snega, saj je Pokljuka malodane gola (navkljub temu pa je cesta živo ledena).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-50sSI9_eMWg/UPE4FrLKpaI/AAAAAAAAI-w/yvnr7xmETNA/s1600/P1060036.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="302" src="http://1.bp.blogspot.com/-50sSI9_eMWg/UPE4FrLKpaI/AAAAAAAAI-w/yvnr7xmETNA/s400/P1060036.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Hitro zagledamo Gamsovo grapo, saj gre za najbolj izrazito grapo v pobočju Ablance nad Konjščico, ter edino v trenutnih razmerah, ki zgleda kolikor toliko zalita. No, nekje na poti Konjščica - Studorski preval zavijemo s poti levo navzdol v gozd, in do vstopa v grapo nas čaka medvedje delo - pujsanje po borovcih in predirajočem se snegu. Nekje na sredi se res vprašamo, da z našim lomastenjem ne bomo zbudili kakega zaspanega medveda.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-SmiPofo3E3M/UPE4UhSoG7I/AAAAAAAAI_A/9nco-IbMHPo/s1600/P1060045.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://3.bp.blogspot.com/-SmiPofo3E3M/UPE4UhSoG7I/AAAAAAAAI_A/9nco-IbMHPo/s400/P1060045.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Ko dosežemo grapo, oz. bolje rečeno plaznico med borovci, ugotovimo, da grapa ni pretirano pokončna, sneg pa je ves ojužen ter precej na novo splažen (dan, dva stara plaznica). Dereze gor, cepin v roko, in v zadovoljivih (južen sneg) razmerah hitro obdelamo prvi strmejši del grape, kjer se nato usmerimo levo proti vrhu Ablance. In nič prezgodnji nismo, saj ravno izplezamo iz izrazite plaznice, ko zaslišimo kamenje, ki se z vrha usuje navzdol po grabnu. Seveda so sonce in visoke temperature na delu! Še ena potrditev, da smo se pravilno odločili, ker nismo šli v Kočno.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-VedXQ4g4E1E/UPE4hDkw_yI/AAAAAAAAI_I/vBUycVDxKj8/s1600/P1060050.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://4.bp.blogspot.com/-VedXQ4g4E1E/UPE4hDkw_yI/AAAAAAAAI_I/vBUycVDxKj8/s400/P1060050.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
No, sledi še del grape po zoprnem, nesprijetem snegu na skalni podlagi, nakar dosežemo majhen grebenček, ki se konča s skalno stopnjo. Obvozimo jo po desni (čez borovce), nakar sledi še lep, a kratek grebenec, in že se priključimo letni poti na Ablanco s Studorskega prevala. Do vrha nas loči še majhen predvrh in škrbinica. Na vrhu pa nori razgledu na sicer žalostno kopne orjake, kot sta Tosc, Veliki Draški Vrh, Mali Draški Vrh, v daljavi pa si v oči zremo tudi z očakom Triglavom.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-olK7aTve4xk/UPE4maGebtI/AAAAAAAAI_Q/2uAONfYk-t0/s1600/P1060057.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://2.bp.blogspot.com/-olK7aTve4xk/UPE4maGebtI/AAAAAAAAI_Q/2uAONfYk-t0/s400/P1060057.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Jaz sem se tokrat (glede na resno turo v Kočni) dobro pripravil na turo, tako da s seboj tovorim 7 (se mi zdi) sendvičov, in vsi se mi pridružijo pri malici in čajčkanju. Vendar veter neprijetno piha, tako da po obroku hitro poberemo šila in kopita. Sledi še sestop po letni poti na Studorski preval, ki je že shojen.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-ZtNGtueRGJE/UPE4wKbkuqI/AAAAAAAAI_Y/slQlUmEJCSQ/s1600/P1060066.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://3.bp.blogspot.com/-ZtNGtueRGJE/UPE4wKbkuqI/AAAAAAAAI_Y/slQlUmEJCSQ/s400/P1060066.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Na Studorskem prevalu damo dol dereze in robo, ter jo v sproščenem klepetu mahnemo nazaj proti Rudnem polju. Na poti srečamo še izgubljeno kozico ter telohe (seveda jih opazi kdo drug kot Petra), in še enkrat sem za južno spet doma :). Hvala Janezu za vodstvo, in ostalim za drušno! Mislim, da smo dobro izkoristili dane skrajno uboge razmere... (<a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Winter20122013">fotke</a> so tokrat od Janeza)<br />
<br />Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-39474653427322165772013-01-06T17:21:00.004+01:002013-01-06T17:21:36.465+01:00Skok v LenuhaV petek popoldne me Klemen na FB napade, ali bi šel jutri (v soboto) kam v hribe. Sam že predlaga Lenuhovo grapo v Begunjščici. No, pa pejmo, sem rekel, vreme bo, pa itak nisem vedu, kaj bom počel v soboto... zihr bi spal do 10 al pa 11 :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-KW61usqESf0/UOmeVI6yZnI/AAAAAAAAI6I/_18p9ybqh7Q/s1600/IMG_5964.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://4.bp.blogspot.com/-KW61usqESf0/UOmeVI6yZnI/AAAAAAAAI6I/_18p9ybqh7Q/s400/IMG_5964.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Sam bi se sicer prej odločil za kako drugo smer, predvsem so se mi v mislih valjale grape v Mojstrovki, ampak sem rekel, zakaj pa ne, pa pejmo pogledat Lenuha. No, da ne bova šla sama, napišem še vabilo v našo FB skupino, in v parih minutah se nama pridružita še Jure in Jože.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-8IM-Bls86UQ/UOmerVxrXXI/AAAAAAAAI6Y/V-xwujoUYuU/s1600/SDC10577.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://3.bp.blogspot.com/-8IM-Bls86UQ/UOmerVxrXXI/AAAAAAAAI6Y/V-xwujoUYuU/s400/SDC10577.jpg" width="300" /></a></div>
<br />
Štart zastavimo ob 6:30 od Brica, kjer sem obveščen, da je Jože skenslal udeležbo. Nič zato, bomo pa trije. V prijetnem kramljanju in sekanju ovinkov smo hitro na Zelenici, kjer se <a href="http://thelightsideofthemoon.blogspot.com/2011/03/begunjska-vrtaca-po-skoraj-lenuhu.html">ponovi zgodba</a> iz 2 let nazaj (ko sem isto plezal Lenuha) - na Zelenici je zborček kakih 30 GRSjevcev, ki imajo baje vajo na Suhem ruševju. Ja neč, rečemo, fajn, bojo vsaj blizu če bi šlo kaj narobe.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-e3lsi7VEG34/UOmfCFftS4I/AAAAAAAAI6o/A3mUJjnbdUs/s1600/SDC10582.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://1.bp.blogspot.com/-e3lsi7VEG34/UOmfCFftS4I/AAAAAAAAI6o/A3mUJjnbdUs/s400/SDC10582.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Klemen zastavi jurišni tempo in z Juretom sopihava za njim vse do odcepa v Šentanski plaz, kjer se dec le malo umiri :P. Šentanski plaz je sicer živa žalost, saj je sneg le v "pramenih", ves spodnji del plazu pa je skala in trave... Hitro zagledamo tudi navezo, ki grebe po snegu proti vstopu Lenuhove, tako da hitro vemo, da ne bomo sami.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-uLkkp9ZBMVY/UOmfYtRRSII/AAAAAAAAI64/BMheirPJGbk/s1600/IMG_5978.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://1.bp.blogspot.com/-uLkkp9ZBMVY/UOmfYtRRSII/AAAAAAAAI64/BMheirPJGbk/s400/IMG_5978.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Nekje na sredi Šentanca si nataknemo dereze, saj je lažje hoditi po zmrznjenih travah, nato pa se kmalu tudi začne sneg. Navezo dohitimo ravno na vstopu v Lenuhovo grapo. Če temu lahko rečemo vstop! Kjer je ponavadi leden skokec, je letos sama rdeča skala. Naveza iz ČAO pred nami si tako kar previdno vzame čas, zabije štant, in počasi in varno napelje raztežaj. Tudi mi se zadeve lotimo podobno.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-PZXO9W5cREM/UOmgGyF7jvI/AAAAAAAAI7Y/R4Gnn0HjqmI/s1600/SDC10589.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://3.bp.blogspot.com/-PZXO9W5cREM/UOmgGyF7jvI/AAAAAAAAI7Y/R4Gnn0HjqmI/s400/SDC10589.jpg" width="252" /></a></div>
<br />
Sam kot prvi zaplezam v vstopni skok, in kaj naj rečem - kar je v ledu na iizii, je v skali kar delo. Napačno ocenim, da bo skok brez cepinov lažji, misleč, da skala skriva kake šalce. No, šalc ni, sami čudni robovi, tako da mi je v sredini skoka presneto žal, da nisem zaplezal s cepini. Nekako se le zbašem čez, kjer se na vrhu strmine nahaja prav fin škripavček. To mi deli :). Potegnem cel raztežaj (končno sneg!), nakar štantam na kline, ko mi poide 60m štrika. Soplezalca sta hitro pri meni, kjer se odločimo, da se razvežemo, saj naprej zgleda grapa prav super, snega pa tudi ne manjka.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-n8RrkKqifRc/UOmgxFRpfrI/AAAAAAAAI7o/_bOiRAfheaw/s1600/SDC10595.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://3.bp.blogspot.com/-n8RrkKqifRc/UOmgxFRpfrI/AAAAAAAAI7o/_bOiRAfheaw/s400/SDC10595.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Takole bom rekel o sledečem delu grape - povečini smo plezali po povsem zadovoljivem škripavcu, edino na momente bodisi zaplužiš v rahlo vdirajoč sneg, ali pa v skalen skok, vendar so vsi sledeči skalni skoki boljši od vstopnega - ali so delno zaliti z ledom, ali pa imaš na vrhu skokca stiropor.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-tdUHOO_bfZU/UOmhe2AhclI/AAAAAAAAI74/pBaZI7BNGvM/s1600/IMG_6002.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://1.bp.blogspot.com/-tdUHOO_bfZU/UOmhe2AhclI/AAAAAAAAI74/pBaZI7BNGvM/s400/IMG_6002.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Po prijetni pikariji (vmes prehitimo drugo navezo, ki po grapi pleza navezana - je le ena tečajnica) smo hitro na vrhu grape, kjer nas čaka še dolga prečka in vzpon na vrh Begunjske Vrtače. Ja kva je pa to vleklo kot pri norcih! Že v grapi nas je hladil močan severnik, na vrhu pa je seveda še huje. Tako se gori ne mudimo preveč dolgo.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-D6Oio6pq_fA/UOmhvrNBOHI/AAAAAAAAI8A/cAeyoN9tO8w/s1600/IMG_6010.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://1.bp.blogspot.com/-D6Oio6pq_fA/UOmhvrNBOHI/AAAAAAAAI8A/cAeyoN9tO8w/s400/IMG_6010.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Odločimo se za 1 abzajl v sestopno grapo (na vrhu je kup skal gledalo ven, pa kaj češ, zakva bi reskiru), nato pa tako ali tako pride najboljši del smeri nad Zelenico :). Udoben sestop po sestopni grapi do Šentanca (čeprav je snega le za okus, je dejansko večino grape škripovc, tako da je sigurna hoja edini način sestopanja), v Šentancu pa malo mehkejši sneg, da se da res ekspresno sestopati. In že smo nazaj na oskrbovalni cesti! Še bolje, doma ob 2 popoldne na južni :). Hvala Juretu in Klemnu za družbo, ride in fotke, še kdaj! (več <a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Winter20122013">fotk</a>)Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-29175239848907326882013-01-03T22:56:00.002+01:002013-01-03T22:56:39.721+01:00Novo leto na planini Laz, vol. 3Tjaoo! Le kako naj začnem tole objavo? Sem pol leta govoril, da me na Laz ne bo več za novo leto. Pa ne, da bi me motila družba, ki je bila vsako leto res enkratna, zabavali smo se po dolgem in po čez - nekako sem se naveličal okolice (beri: grapo med Kredo in Slatno sem plezal že vsaj 7-krat), pa tudi stažu primerno (absolvent) sem hotel letos iti na kakšen bolj pijanski izlet v tujino.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-4SPtrknRkgs/UOX0hIKC3dI/AAAAAAAAI2A/C5oDDFOVjIA/s1600/IMG_6770.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://4.bp.blogspot.com/-4SPtrknRkgs/UOX0hIKC3dI/AAAAAAAAI2A/C5oDDFOVjIA/s400/IMG_6770.jpg" width="265" /></a></div>
<br />
No, plani so bili narejeni za Prago (to bi blo dobr!), a so se izjalovili, tako da sem nazadnje sestri poslal razočaran e-mail, če imajo placa za še enega hribolazca. Novo leto je tako ali tako overrated. Pa da ne bo objava polna slabe volje, na koncu je novo leto izpadlo fantastično, zabavali smo se, maksimalno izkoristili dane snežne razmere, pa še malo spili mimogrede :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-6sMYhM_eSxQ/UOX1Ohm9MzI/AAAAAAAAI2I/SYesce9Qd-A/s1600/IMG_6778.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="242" src="http://1.bp.blogspot.com/-6sMYhM_eSxQ/UOX1Ohm9MzI/AAAAAAAAI2I/SYesce9Qd-A/s400/IMG_6778.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
V nedeljo zjutraj me tako pobereta Jure in Darja, s katerima se odpeljemo do Bohinja. Nekje pri Radovljici ugotovimo, da sta obadva pozabila žolni. Ja neeč, nazaj v Škofjo Loko, ajdee! Tako se naš štart zakasni še dlje, in v Bohinjsko Bistrico pridemo sredi dopoldneva, nabavimo še nekaj robe za gor, ter zavijemo proti cesti za planino Blato. Cesta je, kot je bilo za pričakovati, močno poledenela, zato nekje na sredi poti Jure na avto namontira verige, s katerimi nato v vztrajni prvi/drugi prestavi dosežemo planino Blato. Robo na rukzake, in že se švicamo na vsem znani poti. Nekje na sredi poti, ko dosežemo izravnavo, snega kar naenkrat postane dovolj, tako da na noge obujemo smučke ter z njimi pregrizemo zadnjo strmino do planine. Tam zložimo robo v kočo, ter se odpravimo še malo više, na sonček proti Lazoviškemu prelazu. Jure in Darja se usedeta pod drevo in se martinčkata, sam pa želim preizkusiti turne dilce, tako da še kake pol ure hodim proti Lazoviškemu prelazu.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-tuTSW9r5XeA/UOX1yG_wDNI/AAAAAAAAI2Q/TdFWt5T4_vM/s1600/IMG_6779.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://4.bp.blogspot.com/-tuTSW9r5XeA/UOX1yG_wDNI/AAAAAAAAI2Q/TdFWt5T4_vM/s400/IMG_6779.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
No, izkaže se, da je bilo moje delo bolj piškavo, saj je smuka navzdol pluženje po mokrem celcu, kot je bilo dejansko za pričakovati. Ampak nič ne de, malo kalorij pa še spravim iz sebe :). Žal jih takoj ob povratku k koči začnem s pivom pridobivati nazaj, saj srečamo še ostalo ekipo - Matejo, Janeza, Tino in Miha. Baje so plezali Sončno smer v Ogradih, ki pa se je izkazala za preveč sončno, saj so se 4 raztežaje borili z južnim snegom in nezmrzjenimi (!) travami, nato pa (edino pametno) obrnili. V klepetu počakamo še Jerneja, Tejo, Marijano in mularijo, da se vrnejo iz izleta na Ograde, nakar sledi večerja in rajanje.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-TaieA3jNxjw/UOX2sRNSdaI/AAAAAAAAI2o/DBl5elZLaW0/s1600/IMG_6797.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://2.bp.blogspot.com/-TaieA3jNxjw/UOX2sRNSdaI/AAAAAAAAI2o/DBl5elZLaW0/s400/IMG_6797.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Na silvestrski dan imamo planirano drugačno turo - večji del ekipe se odpravi proti Razorju, medtem ko Mateja z mularijo bruhne po planinah proti planini Dedno polje. Naša ekipa se vztrajno vzpenja po Razorju, in hitro zagrizemo navkreber v znano okoliško grapico, imenovano Hladilnik. Sprva Jure ves navdušen hvali, da bo po Hladilniku še smučal navzdol, pa se hitro premisli, saj je na vrhu sneg kar globok - hvala bogu, da imamo Jerneja, da zgazi pot za ostale udeležence :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-MbR-aRzoMWE/UOX3H-VdS0I/AAAAAAAAI2w/QZAadiCAJLg/s1600/IMG_6807.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="370" src="http://3.bp.blogspot.com/-MbR-aRzoMWE/UOX3H-VdS0I/AAAAAAAAI2w/QZAadiCAJLg/s400/IMG_6807.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Na vrhu nas pričaka nekaj ledu, ter čudovit sonček in razgledu na spodnje Bohinjske hribe. Kože dol, smučke na noge, in v Juretovem prepevanju loške smučarske popevke ga zaplužimo na sončno stran dol s Krede/Slatne. Razmere niso idealne, saj se pobijamo po južnem snegu in kloži, vendar vmes tu pa tam najdemo idealno flanko. Brežine so tako nepresmučane, da vsak izmed nas lahko vozi po deviškem snegu, kar je zadosti za veselje!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-aIHWkOHchSg/UOX3a4D3_zI/AAAAAAAAI24/sXKL9o_uXHQ/s1600/IMG_6808.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://3.bp.blogspot.com/-aIHWkOHchSg/UOX3a4D3_zI/AAAAAAAAI24/sXKL9o_uXHQ/s400/IMG_6808.jpg" width="306" /></a></div>
<br />
Kmalu prispemo v gozd, kjer sledi še slalom med drevesi, ob katerem v uživanju (kar dobr powdeeer), dosežemo Dedno polje. Tu nas že čaka Mateja z mularijo, zato naredimo krajšo pavzo, sam pa na površje izvlečem Haribo medvedke, in dan je popoln :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-A-he2AHpiAU/UOX343nRJhI/AAAAAAAAI3A/GFDZgxXczvc/s1600/IMG_6817.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-A-he2AHpiAU/UOX343nRJhI/AAAAAAAAI3A/GFDZgxXczvc/s400/IMG_6817.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Od Dednega polja do planine Jezero še odsmučamo, tam pa nazaj namontiramo pse, in do planine Laz nas čaka še malo več kot ura lagodne hoje po gozdu. Že res, da je veliko gozda in ozkih stezic, vendar imajo Fužinske planine svoj čar tudi za turne smukače! Če ne drugega te navdajo s svojo samoto, saj malo ljudi ve za te, posvoje tudi "posvečene" konce, kot bi rekel Janez :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-1TulEo8Gqug/UOX4C51_56I/AAAAAAAAI3I/SC8K1et5RJA/s1600/IMG_6818.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="247" src="http://3.bp.blogspot.com/-1TulEo8Gqug/UOX4C51_56I/AAAAAAAAI3I/SC8K1et5RJA/s400/IMG_6818.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
V koči pa - malica, nakar se zelo hitro začnemo pripravljati na novoletno rajanje. Ven se potegnejo limonce, Jegermajstr, Jernejeva ruska vodka s čilijem, domača taužentroža s Starega vrha ter domač šnopc iz istih koncev, poimenovan "Žgajnarček". Ne manjka tudi pivo in kuhano vino. Ama vse! Janez pa se prav hitro spravi v kuhinjo peči pice.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-NnQk3i-yBXc/UOX6BMQVl8I/AAAAAAAAI3w/D83uqjNfCFM/s1600/IMG_6859.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://3.bp.blogspot.com/-NnQk3i-yBXc/UOX6BMQVl8I/AAAAAAAAI3w/D83uqjNfCFM/s400/IMG_6859.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
O silvestrovem večeru ne bi zgubljal besed... imeli smo se super fajn, vsaj 5x zaplesali na Gangnam Style, najedli odličnih pic (vse pohvale Janezu!!!), pa kot bi rekla Marjana, kakšen metalc sem, da sem na komercialo plesu cel večer... Ob polnoči se vsi zgužvamo v iglu, kjer nazdravimo novemu letu, nato pa nazaj notri na fešto. Nazadnje ostanemo "živi" le Marjana, Jernej in jaz, čeprav dobro vztraja tudi Cene. Tudi Gangnam Style ni več to, kar je bil, tako da se malo čez 3. uro le odpravimo spat.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-lP0L0xxCctA/UOX7WJbov_I/AAAAAAAAI4I/JcafXltqny4/s1600/IMG_6871.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://2.bp.blogspot.com/-lP0L0xxCctA/UOX7WJbov_I/AAAAAAAAI4I/JcafXltqny4/s400/IMG_6871.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Zjutraj pa pospravljanje, ter žalosten sestop v dolino, kjer paše klasičen obisk Eme. Hvala vsem udeleženim še 1x za fenomenalno novo leto! (<a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/NewYear20122013PlaninaLaz#">več fotk</a>)Unknownnoreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-62957097943949871752012-12-29T23:37:00.001+01:002013-01-01T16:58:43.436+01:00Dopoldanski skok na Soriško planinoV četrtek sem (klasično) bil pri Bricu na naviranju plastike, nakar upade Mato in me vpraša, kva kej počenjam naslednji dan. No, si rečem, odlično, na šihtu sem si vzel frej, pa bomo kam šli. Plan je, da skočimo preverit, kakšne so razmere za turno smuko. Ker se ravno isti dan zgodi nesreča s smrtnim izidom (snežni plaz) vemo, da se z razmerami ni za hecati, tako da se odločimo za varno smuko nad Soriško planino.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-RkANS-3G1HM/UN9s7dzIfJI/AAAAAAAAIzQ/CE1R-LbyGz8/s1600/IMG_1284.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://2.bp.blogspot.com/-RkANS-3G1HM/UN9s7dzIfJI/AAAAAAAAIzQ/CE1R-LbyGz8/s400/IMG_1284.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Meni je zelo všeč, da štartamo šele malo pred 9 iz Kranja, tako da se prvič v tednu zares naspim (sej veste, veseli december, žurke, Ostrigin maraton, pa te zadeve...). Na Kokri me Mato in Matevž že čakata, nakar ob prijetnem pogovoru hitro dosežemo Soriško planino. Hvala bogu se nekje na sredi ovinkaste ceste Bohinj - Soriška planina iznenada pojavi sneg, saj med vožnjo žalostno oprezamo po gozdu, ki je praktično povsem kopen. Zgoraj pa se v 50 višincih naredi vsa razlika, tla v gozdu se pobelijo, in hitro parkiramo na parkirišču pred smučiščem.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiiE1YZDirKpWF8cet6nlqI_WIwC0hHfZbcpMMBNyUL3dUK5H7WoT_Efrv6MR21553nbMTd_O2EwrUiXipzrfCv55hl1NL4gPMEGOp45MR0JZCI45EY2JMRZUVFeq7ppmOOzsE552P-2WdL/s1600/IMG_6750.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiiE1YZDirKpWF8cet6nlqI_WIwC0hHfZbcpMMBNyUL3dUK5H7WoT_Efrv6MR21553nbMTd_O2EwrUiXipzrfCv55hl1NL4gPMEGOp45MR0JZCI45EY2JMRZUVFeq7ppmOOzsE552P-2WdL/s400/IMG_6750.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Opremo nase, in hitro se zaženemo navkreber, kjer Mato pokaže, da je letos kar maher, saj naju z Guličem dobro špona po klančinah proti našemu prvemu cilju, Dravhu. Prav hitro smo na vrhu, kjer res močno piha severnik, zato se hitro pripravimo za smuko, in šc navzdol po gozdu, kjer smo presenečeni - na trdem snegu je dejansko 5-10cm pršiča, tako da je nekaj večjih flik med drevesi prava uživancija! Tudi sam sem presrečen, saj sem se bal, da bom po lanskoletnem izletu na Stari vrh čisto iz smučarske kondicije, pa kar gre. Tudi navkreber nimam takih problemov, edinole navaditi se moram še malo turnih dilc in njihovih for.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-itOPzqa6d_4/UN9uwwWxrnI/AAAAAAAAI0Q/i3dRk8rm0xA/s1600/IMG_6757.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://4.bp.blogspot.com/-itOPzqa6d_4/UN9uwwWxrnI/AAAAAAAAI0Q/i3dRk8rm0xA/s400/IMG_6757.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Ko prispemo nazaj na smučišče, se strinjamo, da še nimamo dovolj, tako da se zaženemo še na nasprotni hrib, Slatnik. Ker na grebenu ostro piha, rajši uberemo pot ob letni markirani poti, ki je tudi dodobra zgažena, grize pa kar direktno v breg, tako da smo na vrhu prav dobro zasopihani. Odločimo se, da še malo užijemo prekrasen dan, zato se pred staro kasarno razkomotimo, usedemo na dilce, z Matotom ven potegneva čaj, medtem pa Matevž iz rukzaka privleče tri pere. Pravi, da je imel ravno rojstni dan. Ja fest :). Kake pol urce se tako martinčkamo na sončku, čeprav nam veter vmes kar krepko nagaja, saj na vsake toliko v nas zapiha mrzel piš.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-Ae2r4UTlQfI/UN9vgDceT0I/AAAAAAAAI0o/MOk-QJGvp18/s1600/IMG_1422.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="280" src="http://3.bp.blogspot.com/-Ae2r4UTlQfI/UN9vgDceT0I/AAAAAAAAI0o/MOk-QJGvp18/s400/IMG_1422.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Nato se odpravimo do vrha Slatnika, tam nataknemo dilce, ter odsmučamo dol. Po gozdu je sicer ponekod sneg tenak (beri: ven gleda trava), vendar uspemo najti dve super flanki, kjer je smučanje poezija, sploh za dane spomladanske razmere! (Pre)hitro smo nazaj na smučišču, kjer odsmučamo nazaj dol do avtomobila. In to je to! Hvala Matevžu za vožnjo in pivo, ter še Matotu za družbo. Še kdaj :). (<a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Winter20122013">več fotk</a>)Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-58768810818406403702012-12-23T12:13:00.001+01:002012-12-23T12:14:22.258+01:00Teranova smer v Dolgem hrbtuNa <a href="http://www.friko.si/index.php/ostalo/friko-ferajn/855-44-friko-ferajn-teranova-je-narejena">friko.si</a> je sredi tedna prav iznenada priletela novica, da je Davo Karničar plezal Teranovo smer in da je za dane vremenske razmere super narejena. Sam sem v četrtek ravno "fural safr", ker sem skenslal povabilo na Mojstrovko, tako da sem hitro začel najedati, če bi kdo v petek šel preverit razmere nad Jezersko.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-1xgM8SVMp_w/UNbUTLwevUI/AAAAAAAAIvo/TFMJaIn4HFk/s1600/IMG_0752.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://2.bp.blogspot.com/-1xgM8SVMp_w/UNbUTLwevUI/AAAAAAAAIvo/TFMJaIn4HFk/s400/IMG_0752.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Jože je bil takoj za, medtem, ko se je Matej še nekaj upiral (kao, da mora popravit avto), a ne za dolgo. Prav tako se javi Jure, Matej pa najde še Anjo, ki ji omeni, da "gremo samo malo hodit v hribe". Hehe, no sej hvala bogu, ker če ne ne bi šla z nami :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-ohGGlD2nzbM/UNbVAL68sZI/AAAAAAAAIv4/LQQm-aNCXz8/s1600/IMG_0774.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://4.bp.blogspot.com/-ohGGlD2nzbM/UNbVAL68sZI/AAAAAAAAIv4/LQQm-aNCXz8/s400/IMG_0774.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Štartamo ob 6 iz Kranja, nakar nas Jure s svojo makino zapelje kar do parkirišča malo pred tovorno žičnico v Ravenski kočni nad Zg. Jezerskim. Tam nas prehitita 2 avtomobila, tako da vemo, da v smeri ne bomo sami. Hitro se napravimo in zagrizemo v breg.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-w44bMVDwS0g/UNbVh9qu9UI/AAAAAAAAIwA/dNJjN7OXUQU/s1600/IMG_0788.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://1.bp.blogspot.com/-w44bMVDwS0g/UNbVh9qu9UI/AAAAAAAAIwA/dNJjN7OXUQU/s400/IMG_0788.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Ko se začnemo vzpenjati po snežiščih proti vstopu v smer, je situacija občutno drugačna kot prejšnji teden. Sneg je dobro predelan, tako da hoja ni noben problem. Ledinska slapova zgledata za silo narejena, prav tako pa tudi grapa med Babo in Ledinskim vrhom. Zato pa je na drugi strani doline prava revščina, saj je Sinji slap povsem suh (tista vmesna rampa zgleda povsem skalnata), slovita Vikijeva sveča pa je ravno tako nekajmeterski smrkelj čez oranžen previs. No, Teranova dejansko zgleda splažena in bela, tako da se prav veselimo.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-XtsWV0rsBVE/UNbV5ZEjzdI/AAAAAAAAIwI/LEiP6JFm9IE/s1600/IMG_0789.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://4.bp.blogspot.com/-XtsWV0rsBVE/UNbV5ZEjzdI/AAAAAAAAIwI/LEiP6JFm9IE/s400/IMG_0789.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Ko prispemo do plazovine pod Teranovo smerjo, nam srce kar zaigra, saj je plazovina dokončno predelana (zbita u nulo), in ob vzpenjanju občudujemo zanimive toboganaste tvorbe, ki jih je ustvaril plaz, ko je mlel navzdol po pobočju. Je pa snega relativno malo, tudi v Žrelu namreč na večih mestih ven gleda skala, prav tako je večino jeklenic ravno malo nad snegom.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/--iuTfzGmnI4/UNbWU24AgiI/AAAAAAAAIwQ/M2H_caGre3Q/s1600/2012-12-21+09.40.24.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="http://3.bp.blogspot.com/--iuTfzGmnI4/UNbWU24AgiI/AAAAAAAAIwQ/M2H_caGre3Q/s320/2012-12-21+09.40.24.jpg" width="240" /></a></div>
<br />
Razdelimo se v 2 navezi - v prvi bova jaz in Jože, medtem ko bojo v 2. navezi Anja, Jure in Matej. Ker je Anja prvič v taki smeri, je bolj pametno, da je zraven Jure, da preverja, da ne bo kej narobe :). In že zagrizem v prvi raztežaj! Po direktni liniji Teranove smeri je zelo tanek led, zato rajši (kot predhodniki) splezam prečko v desno, nakar se po debelem snežnem jeziku vzpnem do dolžine vrvi. Razmere: za vriskat! Tak trd stiropor, da stroji primejo ob najmanjšem zamahu... Edin problem je nato štant, saj ga je v takem zbitem snegu težko narediti. Tako štantam kar na okle v zbit sneg, saj je led pretanek tudi za 13cm šraufe. Ostali so hitro za mano, nakar Jožetu pripade naslednji raztežaj, kjer spleza na konce kar tanko prečko v levo nazaj v linijo smeri (ob skali). Tam se potolaži, saj se lahko prvič vpne v štant v smeri iz 2 klinov.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-fD1YeQ1oYww/UNbWyGDPQ1I/AAAAAAAAIwg/AdPIiq1L2Gg/s1600/IMG_0802.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="222" src="http://2.bp.blogspot.com/-fD1YeQ1oYww/UNbWyGDPQ1I/AAAAAAAAIwg/AdPIiq1L2Gg/s400/IMG_0802.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Naslednji raztežaj napeljujem jaz, in ga malo zabluzim, saj štantam kar po kakih 15m vrvi, ko prispem na udoben štant v manjši "votlinici". V glavi sem imel, da je od tega štanta do konca rampe ravno 1 raztežaj; no, izkaže se, da bi lahko potegnil raztežaj vsaj še 15m do naslednjega nabitega štanta. Vmes nas prehiti naveza 2 GRS-jevcev iz Jezerskega, ki prav tako vriskata nad razmerami.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-zL8oPGVRqFY/UNbXCoG6UGI/AAAAAAAAIwo/Lp5WgAxYdM8/s1600/IMG_0829.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://2.bp.blogspot.com/-zL8oPGVRqFY/UNbXCoG6UGI/AAAAAAAAIwo/Lp5WgAxYdM8/s400/IMG_0829.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Zadnji raztežaj v rampi tako napelje Jože, in v tem raztežaju (kot ponavadi) pridejo do izraza kratki ledni vijaki, saj je led dovolj debel, tako da Jože na sigurno zašraufa kar 3 (ali 4). Ko plezam za njem, se že kar dobro rukam, saj meča niso vajena snežne/ledne plezarije. Ampak ajde, za prvič v sezoni je to za pričakovati.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgtjVhNzOvb8X5wFZsjHfalQNxbVA-DS-zRyQc6IUXmo-jhaTfU6vRx9kUggujM3L5PZULdpKrIpRtcwyZkf2la7KTlr8q8o20sG5bs8f0yguC5-cWejD4DWbp5gADebbqE6joL5Zurz8Qw/s1600/IMG_0846.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgtjVhNzOvb8X5wFZsjHfalQNxbVA-DS-zRyQc6IUXmo-jhaTfU6vRx9kUggujM3L5PZULdpKrIpRtcwyZkf2la7KTlr8q8o20sG5bs8f0yguC5-cWejD4DWbp5gADebbqE6joL5Zurz8Qw/s400/IMG_0846.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Naslednji raztežaj je grapa, kjer z Jožetom kar na štajerca splezava do štanta pod naslednjim skokom. No, tukaj je štant zanimiv, saj Jože in eden iz predhodne naveze uredita štant tako, da se usedeta v snežno jamo. Originalni štant iz smeri je namreč kake 3-4m nad nami (klin v skali), kar da misliti, koliko malo snega je letos v smeri.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-m3TC97qnPjY/UNbX0f6ud9I/AAAAAAAAIw4/-kUa-CNZI90/s1600/2012-12-21+12.18.34.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="http://4.bp.blogspot.com/-m3TC97qnPjY/UNbX0f6ud9I/AAAAAAAAIw4/-kUa-CNZI90/s320/2012-12-21+12.18.34.jpg" width="240" /></a></div>
<br />
Skok v grapi splezam naprej jaz, in potrebuje kar nežno roko, pri čemer prav tako plezam nekoliko bolj v desno, saj je v direktni vpadnici smeri led izredno tanek (kak cm ledu na platasto skalo). Se pa da po desni lepo obvoziti v vsaj približno debelejši sneg. Kot poprej je varovanje bolj improvizorično, in dobro mi uspe zavrtati le 1 kratek ledni vijak. Sicer pa so tudi do sem razmere božanske, sneg je napopan na skalo in drži kot pribito. Nekje v tem delu iz zgornjih predelov Debelega Hrbta pridrvi še en (ne prvi, a sigurno največji) pršni plaz, in Jože hitro kolne, da mu je vse premočilo :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-x_g9wbRn_Uw/UNbYw1szLKI/AAAAAAAAIxI/D4T5VQJqT4g/s1600/IMG_0855.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-x_g9wbRn_Uw/UNbYw1szLKI/AAAAAAAAIxI/D4T5VQJqT4g/s400/IMG_0855.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Uredim sidrišče na cepina in šrauf, in Jože je hitro pri meni. Spleza še raztežaj po grapi do sredine prečke, ki letos prav tako poteka nekaj metrov nižje, kot ponavadi. To opazim tudi jaz, ko zadnji del prečke plezam naprej, in nekaj metrov nad seboj gledam kline :). Ampak se da prečko lepo splezati, je tudi shojena, sicer pa malo zahakljaš za skalo. Na koncu te pa itak pričaka štant na 2 svedrovcih, in smeri je konec :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-0QPIre2Q7ss/UNbZerKrRuI/AAAAAAAAIxY/E2QyLnYQEy8/s1600/IMG_0886.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://3.bp.blogspot.com/-0QPIre2Q7ss/UNbZerKrRuI/AAAAAAAAIxY/E2QyLnYQEy8/s400/IMG_0886.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Z Jožetom odkrijeva, da sva kar dobro zdelana. Za prvo resno zimsko plezarijo je bil uvod res fantastičen, saj so bile razmere res odlične. Se pa zna zgoditi, da za ponavljalce ne bodo, saj je na mestih sneg/led res tenak, in ga znajo sledeče naveze dobro zrudariti ven. Ritensko splezava na snežišče nad Kranjsko kočo, se tam razveževa, nato pa hitro pičiva proti Kranjski koči. Prvič v dnevu naletiva na malenkostno kložast sneg, ampak je zadeva varna, saj je večino že splaženo. Malo pod kočo med borovci vrževa rukzake dol in si privoščiva čaj. Nato še kakih 20 minut čakava drugo navezo, nakar začnemo sestopati nazaj v dolino. Po trdi plazovini pridemo do vstopa v Žrelo, kjer (začuda!) klopca gleda ven iz snega, čeprav je 2 metra od nje pošastno velika zbita plazovina. V Žrelu so razmere podobne kot v Teranovi, stiropor, vendar se zaradi skalnih odstavkov vmes ter varnosti rajši odločimo za abzajl, tako da okrog jeklenice (ki gleda ven) vržemo štrika in se poabzajlamo. Nato ritensko splezamo še kakih 10m stiroporja, in že smo nazaj na vstopu v Teranovo smer.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-yf7ZwVKAkmc/UNbZyW64anI/AAAAAAAAIxg/ma01PSOJWP0/s1600/IMG_0908.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="247" src="http://2.bp.blogspot.com/-yf7ZwVKAkmc/UNbZyW64anI/AAAAAAAAIxg/ma01PSOJWP0/s400/IMG_0908.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Robo dol, čaj ven, čokolado ven, in čakat še Jureta, Mateja in Anjo. Slednji damo roko, saj se je za prvo plezarijo izkazala odlično, in je že rekla, da "ni bilo nič hudega". Morm pa mal pokarati Brica, da jih tudi v tečaju športnega plezanja ni naučil abzajlati z varovanjem (prusik/enzio), tako da smo jo morali naučiti kar na licu mesta. Ja nič, jo bomo še kdaj vzeli sabo, če ne drugega bo Mato naredil kakšno lepo sliko več, da ne bomo skoz sami desci :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-vr9WU3rQggE/UNbaZy5pZcI/AAAAAAAAIxo/ZnWwvNIW2Io/s1600/IMG_0910.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://1.bp.blogspot.com/-vr9WU3rQggE/UNbaZy5pZcI/AAAAAAAAIxo/ZnWwvNIW2Io/s400/IMG_0910.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Sledi še vožnja domov, kjer se dolina Kokre vleče kot ponavadi. Hvala vsem za družbo, Juretu pa za prevoz. Mislim, da je bila otvoritev sezone več kot odlična :). (<a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Winter20122013#">fotke</a> by Mato & Jure)Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-39166990823420054972012-12-20T10:25:00.000+01:002012-12-20T10:25:36.478+01:00Neuspel izlet v TamarZ Matotom sva se prav na hitro zmenila, da bova skočila pogledat v Tamar, kakšne so razmere s slapovi. Sej sva po zobeh vlačila tudi druge destinacije, ampak glede na otoplitev sva nekako pričakovala, da bo vsaj v Tamarju ostalo kaj ledu, ker so temperature v Ratečah bile nekako konstantno pod nulo. Tako se ob pol 6 odpraviva iz Kranja, nakar sva bliskovito hitro v Planici. Matej sicer jamra, da je ves presušen od kebab pice, ampak zastavi pa tako udarniški tempo, da ga komej dohajam :).<br />
<br />
Tako sva neverjetno hitro pri domu v Tamarju, in kot bi mignil, sva pod slapovi. Že s poti zgleda situacija klavrna, in ko prehodiva zadnjo ravnino, se najini strahovi le potrdijo. Od značilnih gobastih tvorb v Sveči je ostalo bore malo, saj je sredino slapu razjedel curljajoč potoček, ki pospešeno brizga čez svečo samo.<br />
<br />
Tudi Centralc in Rastlinca sta tanka kot le kaj, vmes pa zgleda še, da so nanosi zmrznjene klože. Slap nad votlino se prikaže nazadnje, in je prav tako tenak, skala gleda ven, meni je deloval, kot da je celo odlepljen od podlage. Matej hitro reče, da velke ne bo, in jaz se kar strinjam. Prav hitro se odločiva, da ni vredno rinit v tako tenak led, kjer bi bil problem že iskanje mest za varovanje, da ne omenjam drugih nevarnosti.<br />
<br />Tako sklizneva na čaj in radler v kočo, in nato počasi nazaj, tako da sva ob ene pol 11 že spet v Kranju. Ja nič, je bla pa kratka kondicijska turca. Takole bom rekel: meni ni nikoli škoda takih izletov, ker že da doživim sončni vzhod v hribih (sploh pa pozimi!) te nagradi za vse muke, ko zjutraj ves zblojen vstajaš in se rihtaš :). Pri domu v Tamarju mi je vsaj uspelo narediti en timelapse, Jalovec je bil namreč zeloo fukish, in Mato ni mogel nehati kleti, zakaj s seboj ni vzel fotkiča :).<br />
<br />
<div style="text-align: center;">
<iframe src="http://player.vimeo.com/video/55956571?badge=0" width="500" height="281" frameborder="0" webkitAllowFullScreen mozallowfullscreen allowFullScreen></iframe>
</div>Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-52093727417552806462012-12-13T14:43:00.000+01:002012-12-18T23:22:10.596+01:00Skok na JezerskoKončno se je začela prava zima! Ujeeee!<br />
<br />
Sam sem bil 2 tedna bolj švoh, ker sem nekako uspel fasati dva prehlada, enega za drugim, ko sem ravno mislil,da sem se že pozdravil. No, kakorkoli, čeprav me je še malo bolelo grlo se nisem mogel upreti povabilu Janeza, da se gre prvič v letu preveriti, kakšno je stanje s slapovi.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-ajGsFFrZS8Y/UNDp2BOE7QI/AAAAAAAAIuc/_woWQX3b_4k/s1600/PC120005.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://4.bp.blogspot.com/-ajGsFFrZS8Y/UNDp2BOE7QI/AAAAAAAAIuc/_woWQX3b_4k/s400/PC120005.JPG" width="400" /></a></div>
<br />
Tako se nas skupina 4-ih (Miha, Jane, Tušek in Janez) odpravi nad Jezersko. V planu smo imeli splezati Sinji slap, in res, od avta zgleda zgodnji, izstopni raztežaj kar splezljiv. No, bližje, ko gazimo, bolj tenak zgleda led. Ob hoji se kar dobro matramo, saj je (ponekod) za pol metra pršiča, spodaj pa skale, tako da nikoli ne veš, na kaj stopiš. Vstopni raztežaji Sinjega slapu (kot smo pričakovali) seveda še niso zaledeneli, tako da se odločimo, da bomo šli do vstopa v Vikijevo svečo in tam videli, kako in kaj. Nedvomno je Sinji plaz preplezljiv, je pa vprašanje, koliko plezaš po ledu, koliko pa tulaš po grmičevju in skali.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-BXNEr-aguc0/UNDqGkbiSXI/AAAAAAAAIuk/JxsECXmvQQU/s1600/PC120007.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://3.bp.blogspot.com/-BXNEr-aguc0/UNDqGkbiSXI/AAAAAAAAIuk/JxsECXmvQQU/s400/PC120007.JPG" width="400" /></a></div>
<br />
No, ko po snežni grapi, ki dejansko vsebuje vsaj približno predelan sneg, pridemo do vstopa v Vikijevo svečo, se hitro odločimo, da bomo rajši splezali prvi raztežaj sveče, saj led zgleda dober, pa tudi prečiti čez borovce se nam v takem pršiču zdi skrajno zoprno :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-CqakQb5AJRQ/UNDqVPE0N2I/AAAAAAAAIus/ckzFD16KMxs/s1600/PC120015.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://2.bp.blogspot.com/-CqakQb5AJRQ/UNDqVPE0N2I/AAAAAAAAIus/ckzFD16KMxs/s400/PC120015.JPG" width="400" /></a></div>
<br />
Miha in Janez napadeta slap po dveh linijah, pri čemer Miha izbere boljšo varianto po levi, medtem ko Janez na desni prispe do majhne svečke, vendar je ta še pretanka, tako da ritensko spleza nazaj dol ter potegne svoj cug za Mihom. Realno splezamo kakih 40-50m ledu, ki je v rangu III. Nič posebnega, ampak za prvič v sezoni je v redu, ledu je pa tudi dovolj (čeprav se zaradi mraza delajo gromozanski talarji). Nato naredimo štant na borovce, abzajl nazaj dol, ter sestop.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-oVBIgdRfqsU/UNDqewBecTI/AAAAAAAAIu0/Skub7vxQNXA/s1600/PC120016.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://4.bp.blogspot.com/-oVBIgdRfqsU/UNDqewBecTI/AAAAAAAAIu0/Skub7vxQNXA/s400/PC120016.JPG" width="400" /></a></div>
<br />
Na sestopu se ravno tako pobijamo po pršiču, a smo kmalu nazaj pri avtu. Ja nič, za dobro sezono bo treba še malo počakati, ogreli smo se pa ravno tako dobro. Sam sem pa tudi videl, da moram nabrusiti cepin, dereze in predvsem šraufe, saj je Miha enega komaj še spravil v led. Naslednjič pa, upam, da bo že kaj bolj konkretnega :). (<a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Winter20122013">fotke</a>)<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-VTr2ScMUB9g/UNDqyIAHlzI/AAAAAAAAIu8/lyILcLPHTBs/s1600/PC120026.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://4.bp.blogspot.com/-VTr2ScMUB9g/UNDqyIAHlzI/AAAAAAAAIu8/lyILcLPHTBs/s400/PC120026.JPG" width="400" /></a></div>
<br />Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-62755161834029912262012-11-18T11:56:00.002+01:002012-11-18T22:26:19.292+01:00Plezanje v Jezerskem StoguJesensko deževje je končno (vsaj za kak dan) popustilo in v soboto je bil v hribih napovedan popolnoma sončen dan. Z Milošem nisva hotela stati križem rok, zato se še v petek zvečer zmeniva, da bova namesto v Vipavo (kjer imajo tečajniki prvi izlet v večraztežajne smeri) naslednji dan preživela v fužinskih planinah, točneje v kratkih, sončnih smereh Jezerskega Stoga.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-lYWcisKkygU/UKi7pc8_HBI/AAAAAAAAIr0/2bqaBCuhuFk/s1600/2012-11-17+10.37.13.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="240" src="http://4.bp.blogspot.com/-lYWcisKkygU/UKi7pc8_HBI/AAAAAAAAIr0/2bqaBCuhuFk/s320/2012-11-17+10.37.13.jpg" width="320" /></a></div>
<br />
Vodstvo prepustim Milošu, ki je v Jezerskem Stogu enkrat že plezal. V Kranju se dobiva ob 7 zjutraj, nakar sledi divja vožnja, zajtrk v Bohinjski Bistrici ter nadaljna vožnja do planine Blato. Malo sva pozabila na minule poplave in deževje, tako da se tekom vožnje proti planini Blato čudiva destruktivni moči vode, saj je cesta močno razjedena, na nekaterih odsekih pa se nahajajo (hvalabogu že odrinjeni s ceste) ogromni skladi peska. Na Blatu je parkirišče že povsem polno (jah, sobota, kaj pa drugega). Midva se opremiva in hitro stopiva po cesti proti planini Krstenici, saj je na Blatu presneto mraz!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-iWOqZeb8q38/UKi73E4LGsI/AAAAAAAAIr8/Gw-dP6-z0LQ/s1600/2012-11-17+13.44.17.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="240" src="http://4.bp.blogspot.com/-iWOqZeb8q38/UKi73E4LGsI/AAAAAAAAIr8/Gw-dP6-z0LQ/s320/2012-11-17+13.44.17.jpg" width="320" /></a></div>
<br />
Nato slediva cesti za Krstenico, kjer pa zgrešiva odcep v levo ter slediva cesti proti desni. Miloš hitro odkrije, da se preveč odmikava, tako da zavijeva kar na levo v gozd, kjer nato kakih 45 minut slediva grebenu skozi redek, čudovito jesensko obarvan gozd, nakar izstopiva iz gozda kakih 5 minut pod Krstenico. Odličen skok v brezpotje :).<br />
<br />
Na Krstenici je sonček, vendar brije mrzel veter, tako da se hitro zapodiva na potko, ki obide Krsteniški Stog po desni strani (nad Velim poljem), saj je ta del v zavetrju. In že sva pod Jezerskim Stogom!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-h636ow6Wm-w/UKi8C_yu5eI/AAAAAAAAIsE/tn-rpe7JWwQ/s1600/2012-11-17+15.18.35.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="http://1.bp.blogspot.com/-h636ow6Wm-w/UKi8C_yu5eI/AAAAAAAAIsE/tn-rpe7JWwQ/s320/2012-11-17+15.18.35.jpg" width="240" /></a></div>
<br />
Miha mi je večer prej zelo hvalil vsem znano smer, ki se imenuje Pica za mamo, ki je bojda navrtana. No, z Milošem sva imela bolj kot nasvedrane smeri namen malo zbijati, tako da se opremiva z vso kovačijo in se za ogrevanje zapodiva v Stogovo grapo (III-, 100m), kar se je izkazalo za ne preveč modro odločitev. V smer jaz vstopim po platah na desni, nakar prečim v grapo, saj je originalen vstop nekoliko siten, ker je v njem nekaj snega. Večji problem je, da je grapa (seveda!) povsem v senci, in čeprav z njo opraviva praktično v enem cugu (izstopni cug je I-ka..), naju dodobra namrazi. Sledi 1x abzajl, in (hvala bogu!) se znajdeva na JZ, sončni strani Stoga.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-0j2gEkh92c4/UKi8US4H_EI/AAAAAAAAIsM/WpRpLrZGpI0/s1600/2012-11-17+15.49.06.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://3.bp.blogspot.com/-0j2gEkh92c4/UKi8US4H_EI/AAAAAAAAIsM/WpRpLrZGpI0/s400/2012-11-17+15.49.06.jpg" width="300" /></a></div>
<br />
V oči nama hitro pade pokončen, a razčlenjen raz, ki se pne proti vrhu Stoga. V skici smeri ne najdeva, vendar zgleda raz fantastičen, pa še na soncu je, zato se sploh ne obotavljava. Miloš napelje prvi cug, ki na začetku nudi čudovito plezarijo po dobri skali (tam v rangu III), na vrhu pa sledi kar kakih 5 metrov dodobra naloženega sveta, kjer je treba biti kar previden. Meni tako za drugi raztežaj ostane še prečenje borovcev in zadnjih 5 metrov vertikale po zajedi, nakar se priključiva stezi, ki pelje na vrh Stoga. Malo se šaliva o prvenstveni smeri, ampak res v šali, ker je omenjeni raz navkljub pomanjkanju informacij sigurno pred nama splezalo že vsaj 100 vrlih bohinjcev :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-IAF3SQpdtlc/UKi8lCHIO5I/AAAAAAAAIsU/674E-lXIplc/s1600/2012-11-17+15.54.40.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://4.bp.blogspot.com/-IAF3SQpdtlc/UKi8lCHIO5I/AAAAAAAAIsU/674E-lXIplc/s400/2012-11-17+15.54.40.jpg" width="300" /></a></div>
<br />
Ure hitro minevajo, in sonce je že precej nizko, vendar Miloša prepričam, da greva še eno smer, če sva že tukaj. Tako napadeva še JZ raz (IV/III, 160m). Miloš suvereno napelje prvi raztežaj, ki poteka po markantni zajedi, nakar sledi majhna škrbina, 3m plate in naskok navzgor v kar pokončen raz. V sredini tega raza je sidrišče. Meni tako pripade še kakih 10m vertikale, nakar se svet položi, skala pa postane naložena. Do vrha je še malo šodranja. Ni nama jasno, kje je 160m, saj sva potegnila le dva (in to ne cela) raztežaja. No, sicer pa je smer lepa, čeprav je v zgornjem razu potrebno kar dobro preveriti, za kaj se primeš. V razu se nahajata tudi 2 svedrovca, vendar je nujno imeti še kaj svoje robe.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-iqlZ2DCq7DU/UKi8wNQfqaI/AAAAAAAAIsc/yGPGP6RQ3MA/s1600/2012-11-17+16.14.01.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://1.bp.blogspot.com/-iqlZ2DCq7DU/UKi8wNQfqaI/AAAAAAAAIsc/yGPGP6RQ3MA/s400/2012-11-17+16.14.01.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Nato splezava navzdol v isto škrbino, ki sva jo dosegla po grapi, in spet narediva abzajl na sončne travne vesine. Ura je 4, vendar se sonce že umika, postaja pa vse bolj mraz. Zato hitro pomalicava in oddrviva nazaj proti Krstenici. Ko sonce zahaja, pa se nama odpirajo res čudoviti jesenski pogledi na Triglav, Spodnje Bohinjske hribe ter tudi Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Malo za Krstenico se toliko stemni, da dava na glavo čelke in v hitrem tempu se podričava nazaj do avta. Sonce je namreč tako zmehčalo cesto Blato-Krstenica, da je vse mehko in blatno!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-cGM0v4DVok8/UKi826YcEHI/AAAAAAAAIsk/Q8XXEbSjPuY/s1600/2012-11-17+16.24.48.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://3.bp.blogspot.com/-cGM0v4DVok8/UKi826YcEHI/AAAAAAAAIsk/Q8XXEbSjPuY/s400/2012-11-17+16.24.48.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
In to je to :). Izlet je bil super, da sva se spet malo uplezala, saj obadva že kak mesec nisva bila v hribih, stena v Jezerskem stogu pa je navkljub kratki višini kar pokonci, poleg tega pa je (z izjemo nekaj nasvedranih in bolj plezanih smeri) potrebno kar precej zabijati in izbijati, tako štante kot vmesno varovanje. Verjetno pa je bila to ena redkih sten, ki je bila v jesenskem hladu povsem primerna za plezanje, saj je bila skala dejansko topla in (v sončnih predelih) povsem suha.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi2-BobdY410Eg_3DFGF0XgLkVXRQNO_wnIZT7yoHST1RF2CV1YibIZlg03wWT3_59TvkjTyVg1mjr1eMCcyfTRjd1gdp79OO-v1k35fK_3nwWIq83C-orFXGbmNpmOVIaevvfk3bQdRNG6/s1600/2012-11-17+16.44.43.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi2-BobdY410Eg_3DFGF0XgLkVXRQNO_wnIZT7yoHST1RF2CV1YibIZlg03wWT3_59TvkjTyVg1mjr1eMCcyfTRjd1gdp79OO-v1k35fK_3nwWIq83C-orFXGbmNpmOVIaevvfk3bQdRNG6/s400/2012-11-17+16.44.43.jpg" width="300" /></a></div>
<br />
Jezerski Stog zato močno priporočam za takele poznojesenske/spomladne dni, ter za naveze, ki rabijo malo treninga in uplezavanja. Poleti, ko je človek uplezan, pa je seveda 100m res malo in je mnogo bolje "zarinit" v kaj bolj resnega :). (fotke na <a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Summer2012">Picasi</a>)Unknownnoreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-44467509010365310862012-11-04T17:41:00.001+01:002012-11-04T17:56:19.304+01:00Plezanje v DvigraduEto, spet šimfam vreme :). No sej, tokrat bo objava bolj kratka. Še vedno pogrešam(o) Makedonijo, tako da smo se z druščino odločili, da izkoristimo okno lepega vremena v Istri in gremo plezat. Miha, Tina in Hafnerji so šli dol že v petek ter dan preživeli v Limskem kanalu, nakar so prespali v Mihovem stanovanju.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-MIeH7uBO4nE/UJaXNHDqJGI/AAAAAAAAIn0/HV1jeZvoBc0/s1600/IMG_6404.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://4.bp.blogspot.com/-MIeH7uBO4nE/UJaXNHDqJGI/AAAAAAAAIn0/HV1jeZvoBc0/s400/IMG_6404.jpg" width="266" /></a></div>
<br />
Za naslednji dan smo se odločili za Dvigrad. Tako se v soboto zjutraj iz Loke odpravimo še jaz, Maja, Jernej in Teja. Kmalu smo v Istri, in posledično v Dvigradu :). Vreme je res majka; sicer je dostop nekoliko vlažen (tudi zemlja, kar nas cel dan moti pri obuvanju plezalk), skala pa je skoraj popolnoma suha! Preseneti pa nas kar velik obisk, saj se do poldneva v plezališču kar tare plezalcev, povečini italijanske narodnosti.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-X74ZTl7Ubpg/UJaYRkfkg3I/AAAAAAAAIoU/y6DNhUfX17U/s1600/IMG_6437.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://3.bp.blogspot.com/-X74ZTl7Ubpg/UJaYRkfkg3I/AAAAAAAAIoU/y6DNhUfX17U/s400/IMG_6437.jpg" width="316" /></a></div>
<br />
Fajtali smo vsega boga, kot pa je v navadi v Dvigradu, so ocene nekoliko smešne, saj smo pošalili neko 6a, medtem ko smo v sosednji 5b konkretno švicali :). Samo je itak norc, in je sajtal platke, ki nam jih je lani Jure napeljal na top rope (6c, 7a), medtem ko sva se za konec z Majo odločila za napad izredno lepe poke z oceno 6b. No, jaz sem se že vstopa lotil napačno, tako da sem po tem, ko sem z njim "opravil", bil že ves zdrt, tako da sem potehničaril do vrha.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-ngPVL6zHf9k/UJaY96A7QNI/AAAAAAAAIok/ZK9wWIgb8yg/s1600/IMG_6445.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://4.bp.blogspot.com/-ngPVL6zHf9k/UJaY96A7QNI/AAAAAAAAIok/ZK9wWIgb8yg/s400/IMG_6445.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Sledila mi je Maja, ki je smer zelo lepo splezala (ajde, zmanjkal ji je en začetni gib, ampak tist je malenkost v primerjavi s celo smerjo). To mi je dalo zagona, da sem šel na top rope sam še enkrat sprobat. Majino zaporedje spremeni začetni problem v keks :), tako da mi smer uspe precej suvereno preplezati. Zaključki: glava glava glava! Moč je, tehnika je, samo tisto pomanjkanje štrika mimo glave, ko plezam naprej, me najbolj ovira pri doseganju novih ciljev na sajt/fleš.... No, ampak bo, sam čimveč bo treba plezat hodit.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-uCktfuVqMKg/UJaZ2n-RhRI/AAAAAAAAIo0/l8V94q1yXAY/s1600/IMG_6451.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://2.bp.blogspot.com/-uCktfuVqMKg/UJaZ2n-RhRI/AAAAAAAAIo0/l8V94q1yXAY/s400/IMG_6451.jpg" width="223" /></a></div>
<br />
Izredno fajn izlet v super družbi :). Naj več povedo slike, se mi res ne da pisati... :). Kaka fotka več je na <a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Summer2012">Picasi</a>.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-2rdOvZB9w8Y/UJaahg6iWjI/AAAAAAAAIpQ/tQMjG0EYV8o/s1600/IMG_6482.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="288" src="http://2.bp.blogspot.com/-2rdOvZB9w8Y/UJaahg6iWjI/AAAAAAAAIpQ/tQMjG0EYV8o/s400/IMG_6482.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-2Yg8n49wGVM/UJaa14YPCrI/AAAAAAAAIpY/xTkYDH6ZNuQ/s1600/IMG_6483.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://3.bp.blogspot.com/-2Yg8n49wGVM/UJaa14YPCrI/AAAAAAAAIpY/xTkYDH6ZNuQ/s400/IMG_6483.jpg" width="400" /></a></div>
Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-80303909073408196462012-11-04T17:15:00.000+01:002012-11-05T11:47:27.912+01:00Nebeška simfonija v Debelem vrhu<div style="text-align: center;">
<iframe src="http://player.vimeo.com/video/52836683?badge=0" width="500" height="281" frameborder="0" webkitAllowFullScreen mozallowfullscreen allowFullScreen></iframe>
</div>
<br />
<b>Nova smer v Debelem vrhu: Nebeška simfonija - VI (V A0)/III-IV, 430m</b><br />
(tukaj objavljam skico in opis nove Bricotove smeri v J steni Debelega vrha, bom pa pripravil vodniček za tole smer in še za Katedralo v kratkem, pššt...)<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-dXJXuTTPmbA/UJaVWOcEKdI/AAAAAAAAInk/z7FDGuPlEcM/s1600/02.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://2.bp.blogspot.com/-dXJXuTTPmbA/UJaVWOcEKdI/AAAAAAAAInk/z7FDGuPlEcM/s400/02.jpg" width="300" /></a></div>
<b><br /></b>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-AdMVveigb98/UJaW7jH6zEI/AAAAAAAAIns/1A3PFC8TGn8/s1600/01.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="http://1.bp.blogspot.com/-AdMVveigb98/UJaW7jH6zEI/AAAAAAAAIns/1A3PFC8TGn8/s400/01.jpg" width="272" /></a></div>
<b><br /></b>
<b>Opis</b><br />
Smer se začne v ploščah (III) bolj na levi strani (na
začetku je viden prusik skozi skalno uho), katerim sledi do sidrišča, ki je
umaknjen cca. 1 meter v levo od travno/skalne grape. Drugi raztežaj poteka
skozi skalno-travnato grapo (I-II), nakar doseže sidrišče na začetku novih
plošč nekoliko na levo. Tretji raztežaj sledi ploščam, sledi prečka v plošče
bolj na levi (III), katerim sledimo do sidrišča, ki se nahaja levo in nekoliko
spodaj pod širokim, izrazitim previsom. Sledi cel raztežaj plošč (IV), ki se
konča na travni gredi. Naslednji raztežaj ravno tako sledi ploščam (IV), kjer
izplezamo po nekoliko krušljivem svetu na travno gredo.<br />
<br />
<div class="MsoNormal">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
Sledi raztežaj po travni gredi (I), kjer sta v skalah vmes
dva svedrovca; po kratkem vzponu čez skalni pas dosežemo sidrišče pod zelo
izrazitim previsom. Smer previs premaga na desni strani (VI/V A0, najtežji del
smeri), nakar se po nekaj metrih plezanja znajdemo na travni polici; tukaj se
nahaja sidrišče, ki pa ga lahko v primeru 70m vrvi izpustimo; sledi vzpon iz
travne police direktno navzgor na skalni raz, ki se kmalu položi in na vrhu
katerega najdemo naslednje sidrišče. Sledi prečka po travnih vesinah (I) do
naslednjega sidrišča, ki se nahaja v desno pod najbolj mogočno ploščo, ki jo s
tukaj vidimo. To sidrišče je nekoliko skrito, zato je najlažje, če v veliki plošči
na desni poiščete svedrovce, in njim sledite navzdol do trave – tam se namreč
nahaja prusik okoli skalnega roglja.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
Direktno nad sidriščem nas pričaka drugi detajl smeri (VI/V+,
V A0), nato pa sledi izredno lepo plezanje, sprva po plošči, kjer naredimo
prečko v desno, nato pa sledimo »zajedi« v razu (IV+) v izvrstni hribovski
plezariji do naslednjega sidrišča v sredini raza (pod manjšim skalnim
stolpičem). Zadnji raztežaj sledi razu do vrha (IV, nekoliko krušljivo!), nato
pa po naloženem kamenju do majhnih plošč, kjer se nahaja zadnje sidrišče in
vpisna knjižica.</div>
<div class="MsoNormal">
<b><br /></b></div>
<div class="MsoNormal">
<b>Sestop</b></div>
<div class="MsoNormal">
Kakih 10 metrov nad
vpisno knjižico mimo pelje nemarkirana steza, ki pelje z Lazoviškega
prevala na Debeli vrh (označena z možici); po njej se spustimo do Lazoviškega
prevala, od tod pa po markirani poti navzdol do Planine v Lazu.</div>
<br />
<b>Objava</b><br />
Navkljub dejstvu, da se mi grlo še ni do konca pozdravilo, sem se zaradi odpovedane Makedonije odločil, da izkoristim morda zadnji lep jesenski dan, preden se hribi odenejo v belo preobleko. Sicer sva bila z Mihom že zmenjena, da greva plezat Bricovo novo smer, ki jo je navrtal 1 teden prej, vendar je Mihu prišlo nekaj vmes, tako da sem zmečer precej obupano pošiljal sms-e, če bi se mi kdo pridružil. No, pa je Mare reku, zakva pa ne =).<br />
<br />
Ker je že pozna jesen, se to pozna tudi na dnevu, tako da štartam ob relativno normalni uri nekje ob 6 iz Škofje Loke, nakar v Čirčah poberem še Mareta. In že dirjava proti Bohinju! Na planini Blato je navkljub dejstvu, da je četrtek, kar polno avtomobilov, in na poti do planine v Lazu srečava kar nekaj pohodnikov. Sva pa edina s čeladami in kovačijo v rukzakih :).<br />
<br />
Mare pravi, da sem ga kar šopal navzgor... ne bi vedu, ampak vsekakor sva v cca. 1 uri pri koči v Lazu, kjer narediva malico, fruštek, v koči pa vzameva Bricov 70m štrik (hvala šefe... nikol ne škodi, če ni potrebno štrika nosit v breg). Odločiva se, da bova v smer šla samo z 1 rukzakom, tako da vanj nabaševa en kup pijače (dan bo topel in vroč, stena pa je južna) in nekaj malega za oblečt. Medtem, ko se sam kar napravim v plezalno opremo, Mare uživa na sončku - zjutrej sva bila obadva še malo zoprna, saj je bila v dolini vlažna megla, ko pa prideš enkrat do planine v Lazu, pa se samo začudiš - polne, nasičene jesenske barve, prijetna toplota in modro nebooo =).<br />
<br />
Pod smerjo sva en-dva-tri, saj je vstop enak kot pri <a href="http://thelightsideofthemoon.blogspot.com/2011/08/nova-smer-v-debelem-vrhu-katedrala.html">Katedrali</a>, ki smo jo plezali lani. Mare sicer nekaj govori o tem, da bi vsaj prvi del smer solirala, a ga sam zavrnem, češ, itak imava dosti časa. Sem se potem še nekajkrat strinjal z njim, da bi se dobršen del smeri dalo posolirati (z obvozi detajlov verjetno celo...), ampak hej, nič ne škodi, če se varujeva, sploh v nekaterih delih, kjer je navkljub ploščam bilo rahlo krušljivo...<br />
<br />
Sam se tako hitro zapodim v prvi cug, in s spodnjim delom smeri hitro opraviva. Smer je navrtana zelo zgledno (ene 2x bolj kot sosednja Katedrala), tako da je resnično dostopna tudi nemojstrskim plezalcem. Z Maretom hitro določiva pravilo, da se vpenjava v vsak 2. svedrovec, saj je tudi v tem primeru varovanje odlično, pa je vsaj nekoliko manj trenja. V začetku ima Mare smolo, da mu pripade nekaj bolj "travnatih" (I-II) cugov, meni pa pripade nekoliko več plate. Moram pohvaliti Brica za nos - zaradi goste navrtanosti in zmerne položnosti je smer resnična lepotica za uživat, kjer lahko psiho daš popolnoma na stran in se prepustiš razgledom in uživanju ob lahki plezariji.<br />
<br />
No, nazadnje le prispeva do prvega detajla smeri, previsa, za katerega so naju strašili, da naj bi bil kar VI/VI+. Napeljem ga jaz, in priznam, da sem moral opraviti kar zoprn gib (povlekel sem se na majhnem krimpu čez spodjedo, kjer ne bilo nič za noge), tako da se z Maretom kar strinjava, da je ocena VI realna.<br />
<br />
No, nato se je zgodila pa podobna situacija, kot že lani. Na naslednjem štantu ("vrh" med travnimi gredami) mi uspe, da mi z nog zleti plezalka! Pomojem gre za najbolj položno sidrišče v celotni smeri, a mi plezalka vseeno odleti v globino - slišim lahko le štork, štork, ko se odbija navzdol po skalah. Hitro naredim abzajl v "kotel", vendar nimam sreče. Nato grem nazaj na štant, se razvežem ter se po travah spustim dva raztežaja navzdol, vendar sreče ni, in sumim, da se je plezalka odkotalila do dna smeri. Odločim se, da jo bom pustil tam, čeprav Mare pravi, da komot abzajlava. Sej se strinjam z njim, da je to le 100€, ampak resnično dvomim, da bi nama v vsej travi, ki jo premore J stena Debelega vrha, uspela locirati mojo plezalko.<br />
<br />
Tako naslednji platast detajl napelje naprej Mare. Spleza ga zelo suvereno, in pravi, da mu ni bilo težko. To mi vlije nekaj upanja, da z rukzakom ter nizkim gojzarjem na desni nogi zaplezam vanj. Uspe mi ga zlesti na frej, vendar le zato, ker imam k sreči na levi nogi še vedno plezalko, saj je potrebno stopiti na izredno majhen stopek. Pa mi komej rata! Se moram resnično povleči z vso močjo v rokah. Se pa strinjam z Maretom, da je detajl zelo lep, vendar lepo splezljiv, tako da se strinjava, da je bolj V+ kot VI. No, bodo presodili ponavljalci...<br />
<br />
Sledi še nekaj plate, kjer gojzarju nikakor ne zaupam, čeprav drži enako dobro kot plezalka. Zadnji raztežaj napeljem jaz in je že povsem hribovski, z razbito skalo in vsem, kar priteče zraven. Na vrhu se nato vpiševa v spominsko knjižico, ter na hitro sestopiva nazaj do planine v Lazu.<br />
<br />
V Bricovi koči si privoščiva še pivce, nato pa brž v dolino, kjer je obvezen postanek v Bohinjski klasiki - Emi. Tokrat je na sporedu pica štirje siri s šunko, ki me zagifta še za 2 dni. Ja živjo!<br />
<br />
Bricotu in kompaniji je uspelo ponovno navrtati lepo, izredno uživaško smer. Sicer jo še vedno pesti (kot kaže kroničen) problem Debelega vrha, kar pomeni da je nekaj vmesnih raztežajev hoja po travah. Pa vendar, detajli v smeri so nori, predzadnji raztežaj (platast detajl, plata, nato pa hribovski raz) je res super, dolžina smeri pa tudi ne več nezanemarljiva. Sam pejte =).Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-74868970115441214352012-10-27T20:17:00.000+02:002012-10-27T20:17:41.093+02:00Popoldanska pleža v NŠG<div style="text-align: center;">
<iframe src="http://player.vimeo.com/video/52286542?badge=0" width="500" height="281" frameborder="0" webkitAllowFullScreen mozallowfullscreen allowFullScreen></iframe>
</div>
<br />
V sredo me je Maja že zjutraj obvestila o žalostni novici, da naš dolgo pričakovani izlet v Makedonijo (bolderanje v okolici Prilepa) odpade. Baje naj bi doli na Balkanu, tako kot pri nas, cel teden scalo :(. Izleta sem se veselil že od sredine poletja naprej, saj letos še nisem imel "dopusta", kot se reče... Na, pa drugič. Makedonija bo že počakala. Sej smo že vse zmenjeni :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/--9lcVeRP6ds/UIwcOv_hRpI/AAAAAAAAIlU/6XRKYKA_RMQ/s1600/PA240001.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="240" src="http://3.bp.blogspot.com/--9lcVeRP6ds/UIwcOv_hRpI/AAAAAAAAIlU/6XRKYKA_RMQ/s320/PA240001.jpg" width="320" /></a></div>
<br />
Ker sem prejšnje dva dni bil v Ljubljani do 7, 8 zvečer, sem se za sredo odločil, da bom delal od doma. Ja kako dbest, saj sem se lahko pridružil Majini familji ob popoldanski pleži :). Tako štartamo lagodno okrog 1 iz Loke. V dolini je cel dan turobna megla, ko pa se peljemo mimo Jesenic se že naredi sonček, nebo pa je brez oblačka :). Ko parkiramo na s soncem obsijanem parkirišču na vrhu prelaza Vršiča, nam vsem srce prav veselo zaigra. Tokrat tudi Maji, saj je dostopa komaj za kakih 15 minut :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-CvqhJmuMKMY/UIwcvgMGJdI/AAAAAAAAIlk/hUI2coqlW9k/s1600/IMG_0011.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://3.bp.blogspot.com/-CvqhJmuMKMY/UIwcvgMGJdI/AAAAAAAAIlk/hUI2coqlW9k/s400/IMG_0011.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Aja, izbrana smer sliši na ime Steber ob Kamenkovem kaminu (V/IV, 150m) in je prava popoldanska poslastica - kratek dostop, sestop in njena dolžina namreč obljubljata prijetno, sladko, a kar malo prekratko plezarijo. Mimogrede, smer je kar zgledno navrtana, tako klinov in kladiva nismo potrebovali, vseeno pa je super imeti nekaj gurten in frendov za vmesno varovanje, saj so svedrovci še vedno "po hribovsko" narazen. V trenutku smo pod smerjo, nakar vstopi prva naveza, Janez in Petra.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-baDaktBwb38/UIwdNa9IvKI/AAAAAAAAIl0/TjiXFlVptEw/s1600/PA240009.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://3.bp.blogspot.com/-baDaktBwb38/UIwdNa9IvKI/AAAAAAAAIl0/TjiXFlVptEw/s400/PA240009.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Prvi raztežaj je najtežji v celotni smeri in ponudi kakih 5 metrov kar prijetne V-ke, sicer pa je v povprečju tam IV. Po tem raztežaju sledi prečka v desno (I-II), nakar prispemo do štanta, ki je ravno na sončku. Majka! Direktno navzgor sledi zeloo uživaški raztežaj, ki ni nič težak (IV pomojem), in v njem vsi uživamo do amena :). Žal je tukaj plezarije že skoraj konec, saj je zadnji, izstopni raztežaj nič drugega kot "pujsanje" čez dva nekajmeterska skalna "pragova", in že smo na šodru na vrh smeri. A nič ne de, za popoldansko pležo je stvar super. Si sploh nočem predstavljati, kako malo časa takale turca vzame šele, če si doma v Kranjski gori...<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-dDlECiB9Qoo/UIwdvF6doRI/AAAAAAAAIl8/JUrxbJRXKCE/s1600/PA240011.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="296" src="http://4.bp.blogspot.com/-dDlECiB9Qoo/UIwdvF6doRI/AAAAAAAAIl8/JUrxbJRXKCE/s400/PA240011.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Sledi sestop, ki je sicer nekoliko siten (beri: praskanje skozi borovce), vendar je tako kratek, da mu to dejstvo zlahka odpustiš. Skratka res imenitna, uživaška popoldanska turca! Kot je navada, se nazajgrede gre na sladoled. Tokrat nas Janez pelje v Martinška - pa ne v tisto veliko gostilno v Naklo, pač pa manjši kafič/slaščičarno, skrito zadaj za gostilno. Torta piškotek je odlična, sladoled pa tudi.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-allfRsqwIfQ/UIwd8ai3qfI/AAAAAAAAImE/QqbXdvp_8DM/s1600/PA240013.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="300" src="http://3.bp.blogspot.com/-allfRsqwIfQ/UIwd8ai3qfI/AAAAAAAAImE/QqbXdvp_8DM/s400/PA240013.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
In zgodaj zvečer smo že nazaj v Škofji Loki! Svetujem vsem, ki želijo malo na šiht, pa imeti še nekaj od dneva :). (fotke na <a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/Summer2012">Picasi</a>)Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-75759701408163061832012-10-19T10:23:00.001+02:002012-10-19T10:24:28.837+02:00V jami "pod" Grintovcem<div style="text-align: center;">
<iframe src="http://player.vimeo.com/video/51734836" width="500" height="281" frameborder="0" webkitAllowFullScreen mozallowfullscreen allowFullScreen></iframe>
</div><br />
Že nekaj časa sem kolegu Maticu najedal, da bi me peljal v kako jamo. Pač, zanimalo me je, kako zgleda jamarstvo na malo bolj "profi" nivoju :). No, včeraj me dec klikne na FB-ju in v pol ure smo zmenjeni :). Ne samo, da me bo peljal v jamo - pridružil se bom raziskovanju in označevanju nove, še neraziskane jame! Venga!<br />
<br />
Aja, jamo je Matic našel že dolgo tega nedaleč stran od pešpoti na Grintovec (s Kokrškega sedla), vendar je šele pred kratkim odkopal vhod ter raziskal začetni del. Šesterica se nas tako zbere okrog 7 zjutraj v Kranju, od koder ga našpičimo proti Jezerskemu oz. kmetiji Suhadolnik. Vreme je oblačno, ampak za jame je itak vseeno :). Z zmernim tempom smo v cca. uri in pol pri Cojzovi koči na Kokrškem sedlu, kjer počasi zapirajo sezono (zadnji teden, ko je koča odprta). No, čaj imajo še, tako da se malo pogrejemo, nato pa hitro krenemo proti Grintovcu.<br />
<br />
Aja, prva stvar, ki mi pade v oči je, da moj 40L rukzak nikakor ne more konkurirati jamarskim rukzakom, saj imajo vsi na ramenih vsaj 70, če ne 80 litrske rukzake. Je veliko robe za nosit..<br />
<br />
Pred vhodom v jamo se napravimo - preostali "ta pravi" jamarji imajo vsi škornje, podkombinezone in jamarske kombinezone, sam pa jim konkuriram z gojzarji in delavskim kombinezonom. Pa je bil povsem zadovoljiv!<br />
<br />
Že vhod v jamo ponudi problemček, saj se je treba z nogami navzdol "spajsati" skozi ozek preduh, nakar te "šc izza ovinka" pričaka (ob predhodnem obisku opremljena) prečka nad breznom, kjer se s popkovino povarujemo. Neverjetno, kakšni prostori se nato odprejo pod tako majhnim vhodom - in to v "živi skali", kot bi jo poimenovali mi laiki. Sledi namreč velik, udoben rov, ki ga občasno prekine 20-30m (no, toliko se vidi...) jašek navzgor. Mi sledimo glavnemu rovu, kjer hitro doživim tudi svoj krst, saj že namestimo (beri: navrtamo) prvi del vrvi za spust v nižjeležečo kotanjo.<br />
<br />
Jamarska vrvna tehnika se nekoliko razlikuje od plezalne, saj so vrvi fiksne, uporabljaš pa skoraj izključno 2 nabora pripomočkov - prižemo, "croll" (prav tako neke vrste prižema v pasu) in stopno zanko za žimarjenje (vzpenjanje po vrvi) ter descender za spust po vrvi. Aja, ter kratko popkovino za vpenjanje v sidrišča. Mislim, da sem kar hitro dojel poanto pripomočkov, pa tako ali tako sem bil pod budnim očesom bodočih inštruktorjev, tako da mi sploh ni bil problem.<br />
<br />
Nato smo najprej zavili skozi zelo tesen preduh na levo, kjer je sledila še ena sobana, ki smo jo izmerili, vendar rova nismo mogli nadaljevati, saj se konca (tam, kjer je veter vlekel naprej) ni dalo odkopati z rokami (beri: baje bi potrebovali razstrelivo). Zato smo se nato (potem, ko smo izmerili in začrtali prostor) vrnili nazaj ter začeli spuščati po jašku desno od glavnega rova. Ta se je izkazal kar za mrcino, saj smo se spustili kakih 40-50m (abzajli), nakar bormašina ni več delala, tako da smo se morali obrniti. Se pa jašek sigurno še nadaljuje!<br />
<br />
Sledil je povratek nazaj na površje, ki je minil kar hitro, če izvzamem žimarjenje navzgor po štriku. Sej je mnogo bolj udobno kot pri plezanju, kjer improviziraš s prusikom/gardo/..., pa še vedno zelo naporno :). Sam sem tako povsod, kjer se je dalo poprijeti za skalo, raje plezal gor, ter zgolj porival naprej prižeme, da sem bil sproti varovan. Se mi zdi, da sem porabil vsaj pol manj energije :).<br />
<br />
Zunaj nas pričaka enak dan, kot je bil, ko smo šli v jamo, le da je ura 5 popoldne - smo preživeli v jami kar dobrih 6 ur. Sledi še obvezna južna v koči ter povratek v dolino, kamor se vrnemo ravno v času, ko se popolnoma stemni.<br />
<br />
In kaj naj rečem o jamarstvu? Nenamenoma bom tukajle vlekel vzporednice z alpinizmom, saj v obeh primerih gre za zelo časovno potratna hobija, ki si delita kar dobršen del vrvne tehnike.<br />
<br />
Vsekakor gre za dejavnost, kjer moraš biti precej bolj s srcem pri stvari, saj je nek kvazi ledni plezalec v novem hardshellu precej bolj "kul" kot ves blaten in zamazan, prešvican in porezan jamar. Proizvajalci opreme se tega zelo dobro zavedajo, saj jamarji (vsaj tako se zdi) že desetletja hodijo v jame v skoraj enakih čelkah (baje jih dosti še danes uporablja karbidovke), med kombinezoni ni nekih novih modelov... pa saj, ko imaš vse na sebi blatno in umazano mi je jasno, da interesa ni. Ampak je to odlično! Tako tukaj ni ekshibicionizma, pa tudi popularnost lahko takim hobijem bolj škodi kot koristi, kot je razvidno iz primera alpinizma/plezanja.<br />
<br />
Prav tako je, za razliko od alpinizma, prisoten nekoliko bolj "znanstveni" in akademski čut - medtem, ko se pri alpinizmu večino časa ukvarjaš s tem, kaj moraš upoštevati (orientacija) in česa se moraš paziti (ledeniške razpoke, skale, plazovi, ...), da te ne ubije, imaš pri jamah močno geodetsko noto, saj je tvoja dolžnost, da jame tudi beležiš, dokumentiraš ipd. Za kar je potrebno kar nekaj natančne merilne opreme, ki bi se ji vsak alpinist smejal :). Prav tako se mi zdi, da jamarji še bolj kot alpinisti pri opremi improvizirajo.<br />
<br />
Nazadnje naj omenim še, da je za razliko od alpinizma, kjer je v Sloveniji že toliko preplezanega, za jamarstvo še vedno velik potencial, saj je naša dežela (baje) meka jamarstva na Zemlji, saj tla kar pokajo od številnih še neraziskanih jam in predorov.<br />
<br />
V jame bi še šel, bom pa videl, ali me bo zadeva tako potegnila, kot me je plezanje - se mi zdi plezanje še vedno bolj "športna" aktivnost, pa čeravno me v trenutku pisanja boli celo telo in sem dodobra izmučen :).<br />
<br />
Na koncu gre pa seveda zahvala celotni ekipi, ki me je, popolnega jamarskega analfabeta, vzela s seboj v neraziskano jamo! Res ste dobro skrbeli zame :). Vsekakor izkušnja, ki je dolgo ne bom pozabil!<br />
<br />
UPDATE: Eto, en dan po pisanju zgornjih odstavkov - kdaj gremo spet kam?? Še en presneto zasvojljiv hobi...Unknownnoreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-9107056353569244587.post-79541466738716913842012-10-06T22:32:00.000+02:002012-10-06T22:32:09.636+02:00Vikend v MežiciZ bivšimi sošolci smo se že lep čas menili, da bi tekom poletja nekam skočili. No, plani se vedno izjalovijo, poletje je šlo mimo, na srečo pa je Cuzo zorganiziral bando, da smo se konec tega tedna odpravili v Mežico.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-7UKxht6dnhU/UHCH673cfWI/AAAAAAAAIiA/iBikeRQSt2w/s1600/IMG_6303.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://3.bp.blogspot.com/-7UKxht6dnhU/UHCH673cfWI/AAAAAAAAIiA/iBikeRQSt2w/s400/IMG_6303.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Odhod je bil določen v četrtek popoldne, nakar se nas je peterica v dveh avtomobilih odpeljala preko Jezerskega ter Avstrije proti Mežici. Aja, zakaj ravno Mežica? Janova mama se je preselila v dom za ostarele, tako da jim je v Mežici ostala hiša, ki jo kanijo na pomlad prodati. No, do takrat je hiša frej, pa smo rekli, da gremo pogledat malo na Koroško :).<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-yjJs8NG2O1I/UHCJCvvmsnI/AAAAAAAAIio/fTqIXfurZy4/s1600/IMG_6334.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="282" src="http://2.bp.blogspot.com/-yjJs8NG2O1I/UHCJCvvmsnI/AAAAAAAAIio/fTqIXfurZy4/s400/IMG_6334.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Po kake dvourni vožnji skozi oblake prispemo v Mežico ter se namestimo v domu. Prvi večer je na sporedu predvsem pitje ter igranje Activityja, tako da smo budni vse tja do 4. ure zjutraj. Nato pa spat, ter vstajanje ob 10 novim zmagam naproti. Vsi smo sicer malo zmatrani, ampak se družno odločimo, da gremo osvojit Peco, hrib, ki se dviga precej direktno nad Mežico.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-hKox4OMqdMo/UHCJzjvU0dI/AAAAAAAAIjI/4aYE6uVDaDI/s1600/IMG_6355.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-hKox4OMqdMo/UHCJzjvU0dI/AAAAAAAAIjI/4aYE6uVDaDI/s400/IMG_6355.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
No, dostopa z avtom je kar nekaj in kakih 20 minut makadamskega pekla potrebujemo, da prispemo do zadnjega parkirišča, preden cesta postane rees zoprna (beri: za 4x4). Od tam pa do doma na Peci je 45 minut lagodne hoje po več ali manj ravnem terenu, ki jo mi opravimo še nekoliko hitreje. Od doma pa do vrha pa se pot postavi malo bolj pokonci (manjka še 600m višinske razlike). Odločimo se za "zelo zahtevno pot", in ni nam žal. Moram reči, da je pot res slikovita ter naravno speljana po slikovitih skalnih stolpičih na J strani Pece.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-0kljxyVEx9o/UHCLDF6lFsI/AAAAAAAAIjw/11xzAooNhL4/s1600/IMG_6371.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-0kljxyVEx9o/UHCLDF6lFsI/AAAAAAAAIjw/11xzAooNhL4/s400/IMG_6371.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Navkljub vidljivosti kakih 10m ni orientacijskih težav, in v kaki uri in pol smo na vrhu. Na vrhu je silno neprijetno, zato se hitro pospravimo v majhno votlinico pod vrhom, kjer na hitro pomalicamo, nato pa brž švignemo v dolino. Šele na poti navzdol se nam oblaki za nekaj minut dvignejo toliko, da lahko vidimo proti avstrijski Koroški na sever. Ob sestopu obiščemo še votlino kralja Matjaža, ki pa ni nič pretirano posebnega - v hrib vsekan kakih 20m globok rudarski jarek, na koncu katerega je železni kip prej omenjene osebe.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-sikDi4AXTgk/UHCLmQvHL2I/AAAAAAAAIkA/VgC2LkmWfM4/s1600/IMG_6376.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="265" src="http://2.bp.blogspot.com/-sikDi4AXTgk/UHCLmQvHL2I/AAAAAAAAIkA/VgC2LkmWfM4/s400/IMG_6376.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Sledeč večer smo kar malo bolj utrujeni, zato po nekaj spite pijače in odlično narejeni pici (hvala, punce) okrog polnoči odrinemo spat ter spimo kot polhi do 9 ure zjutraj. V soboto je vreme čudovito, in z veliko vnemo se spravimo nad vrt za hišo, kjer dobi tak tretma, kot ga ni dobil že pol leta - populimo ven vso zgnito zelenjavo, obrnemo vso zemljo, oberemo jabolka, pokosimo travo in še in še. In že je ura 2, ko se odpravimo nazaj proti domu!<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-ZDlNbHokFIY/UHCLzANRQFI/AAAAAAAAIkI/DH1C-epf8AE/s1600/IMG_6379.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="http://1.bp.blogspot.com/-ZDlNbHokFIY/UHCLzANRQFI/AAAAAAAAIkI/DH1C-epf8AE/s400/IMG_6379.jpg" width="400" /></a></div>
<br />
Fejst vikend v fejst družbi :). Kaka fotka več... <a href="https://picasaweb.google.com/117967757765175797287/WeekendInMezica">klasika</a>.Unknownnoreply@blogger.com0