Ob 8 se dobimo v Kranju ter bruhnemo proti Tržiču. Seveda se prav dobro zavedamo, da bo dan vroč in žgoč, sploh pa, če se odpraviš v hribe tako pozno, kot smo se mi. Ampak tako ali tako se je treba navaditi na vroče dneve.
Da prideš do planine Kofce imaš na voljo več poti; mi smo štartali s kmetije Matizovec, do katere prideš tako, da se odcepiš s ceste proti Podljubelju. Druga opcija je Jelendol, tretja pa proti planini Šije. Kakorkoli, v kake pol ure smo na planini, kjer se kar gnete ljudi. Hitro se mimo krav odpravimo proti Velikem Vrhu (najbolj zahodni dvatisočak Košute). Sonce žge, vreme pa je fantastično - lepo se vidijo Julijci, zahodne Kamniško-Savinjske alpe in seveda Stol, Vrtača, Begunjščica in sovrhovi na sosednji strani. Pot na Veliki Vrh je nezahtevna in dobro označena ter vidna, tako da smo v približno 1 uri s Kofc na vrhu. Tam malo počijemo, nato pa sestopimo nazaj na greben, kjer se nam pridruži še Jernej.
Pot nas je vodila po grebenu čez Kofce goro (direktno nad Kofcami) proti Malemu in Velikemu Kladivu. Celotna grebenska tura je čudovita - nezahtevna, pa še vseeno fino zračna, predvsem na avstrijsko stran, ter izjemno razgledna (vsaj na tako lep dan).
Vmes si ogledujemo skalo, grape in karkoli bi izgledalo plezljivo na severni strani grebena, čeprav se vidi, da je skala klasična za naše konce - krušljiva. Ko se približamo Kladivu je na poti sem in tja zabita tudi kaka jeklenica na bolj strmih prehodih, vendar pot ni kaj silno zahtevna, čeprav bi se morda komu zdela izpostavljena. Na Kladivo z Milošem prideva z manjšo plezarijo zadnjih 50 metrov, da se prepričava, kakšna skala je :). Žal se ne spomnem časa, ki smo ga porabili od Velikega Vrha po grebenu do Kladiva, vendar čas ob lepi hoji prijetno in hitro mine. Sestopimo proti vzhodu ter pot nadaljujemo še kake pol ure, dokler ne pridemo sedla, s katerega se odcepi pod za na Košutnikov Turn. Tam se le odločimo, da nam že kruli v želodcih, tako da obrnemo navzdol proti Šijam.
Sestop je nekoliko bolj zoprn, sploh zato, ker je na nekaj koncih kakšno novo nastalo "mini" melišče oz. zemeljski plaz, ampak hitro smo na ravnem. Od tam pa sledi še približno 1 ura hoje po gozdu in travnikih nazaj do Kofc, ki se vije bolj ali manj naravnost. Zelo slikovito, če ne bi sonce žgalo kot pri norcih (na grebenu je ves čas pihalo, tako da ni bilo prevroče).
Ko pridemo na Kofce nas Jernej zapusti, mi trije pa si naročimo južno - Tina in Miloš kislo mleko in žgance, jaz pa golaž, ker se mi je zahotelo nekaj mesnega. Neverjetno! Na Kofcah še nisem jedel slabe stvari in tudi golaž me pusti brez besed, saj je res top shit. Tina in Miloš se posladkata še s štrukli, nato pa bruhnemo nazaj dol.
All in all moram reči, da je grebensko prečenje Košute lep izlet. Če bi štartali prej (in imeli malo več kondicije, hehe) je možno priti tudi do Košutnikovega Turna in še dlje, seveda pa se potem pot nazaj do Kofc verjetno res že kar malo vleče. Morda bi bila boljša ideja, če je prevoz, da štartaš na Velikem Vrhu, nato pa greš po grebenu vse do konca Košute in dol na Jezersko, kjer si nekako zrihtaš prevoz :). Tura ni zahtevna, potrebno je le nekaj kondicije, ko pa si enkrat na grebenu pa tako ali tako večino časa hodiš malo gor in malo dol, tako da neke velike višine ne narediš več. Še lepši zaključek pa nudijo Kofce, kjer imajo res nekaj izvrstnih domačih jedi za prazen želodec!
Kakšna fotka več pa na Picasi.
