Sam sem bil zmenjen še z Majo in njenimi kolegicami, vendar jih napovedanih 8 stopinj ni preveč mamilo, tako da se nazadnje zvečer zmeniva z Maretom. Zjutraj pa zarana (kao!) ob akademski 9 uri zjutraj štartamo proti Črnem Kalu. Vmes se ustavimo še v Kozini na kafetu, kjer srečamo še nekaj znancev. S ceste z Maretom med vožnjo pogledujeva naokoli in se čudiva, da je ponekod po notranjskem še več snega kot pri nas.
No, v Črnem Kalu snega ni, je pa precej mraz, tako da vsi koristimo toplino puhovk (in bund) ter rokavic. Matej takoj za ogrevanje napade neko (se mi zdi) 6a, in seveda z Maretom ne moreva zaostajati, tako da se sam precej neogret zapodim v Miško (5c). Lepa smer kot kej, ampak po nekaj gibih ne čutim več prstov, kar pomeni, da sicer dobre robčke stiskam daleč preveč močno, in do vrha smeri sem kvalitetno navit :).
Zatem se z Maretom zaposliva še v sosednji Matako Koyamo (5c), ki je v primerjavi s prejšnjo smerjo keks, ker jo lahko skoraj v celoti splezaš s kaminsko tehniko (tega smo pa alpinisti kar vajeni). Medtem srečamo še nekaj plezalcev iz AO Kranja in AAO-ja, ki trenirajo za alp. inštruktorja in se vsi s ta velikimi gojzarji matrajo v 5c-kah. Svaka čast, to bi se šele jst matral...
Sledi izredno lepa 6b+ po imenu Hipotenuza, ki jo zategneta Igor in Matej, Mare, Karmen in jaz pa se moramo v njej usesti. Sej bo enkrat! Smer je res lepa in jo bo potrebno ob naslednjih obiskih pofajtati! Lepi gibi, edino vzdržljivost rabimo...
Nazadnje se preselimo še nekoliko na desno, kjer z Maretom podelava še Franci na balanci (6a), Matej pa seveda 6b oz. 6c. In po kakih 4 urah plezanja smo dobro našutani. Za prvič bo :). Nazajgrede se z Maretom ustaviva še v Vivi v Kranju, kjer sva vsak od pol pice sita kot telička. Ajoj, je blo dobaarrr!! (fotke)
Ni komentarjev:
Objavite komentar