No, na srečo sem imel ostalo opremo še pri sebi (hokejka, ščitniki), rolerje pa mi je Meglič zrihtal kar na dan turnirja - bojda sem si jih izposodil od njegovega fotra. Upam, da ne zameri, da sem mu zdrajsal koleščke.
Seveda smo vsi vedeli, da smo daleč od favoritov - Leteče Podgane so Megličev projekt, da z najbolj random ljudmi pride na turnir in se bori do konca. Jaz hokeja nisem igral 3 leta, in prvi 2 tekmi sta bili bolj kot ne zviranje po asfaltu. Sej nisem slab v rolanju, ampak po 3 letih se pa le malo pozna. Meglič je bil prvič v življenju v golu, ampak se je odrezal popolnoma solidno.
In kako je zgledal turnir? No, vse razen ene tekme smo izgubili. Ampak res škoda, saj smo ravno na zadnji tekmi proti gostiteljem turnirja, Sveti Duh Eagles, izsilili remi. Če bi vse tekme igrali tako (prej smo imeli zelo nesrečno igro proti Gorajtam, kjer je vsem padlo dol in smo se samo rolali okrog našega gola) in imeli kako menjavo ter dobro strategijo, bi dejansko lahko prišli do zmag! Če bi imeli prej kak trening...
Nesrečnežu iz Pungarta je v zadnjih minutah naše tekme uspelo razbiti čelo na našem golu, vendar se so organizatorji odlično izkazali in igralec je bil čez 1 uro že nazaj s prevezo čez glavo, tako da ni bilo razen malo krvavega igrišča nič hujšega.
Sicer pa kaj češ, borili smo se (z izjemo ene igre), in našvical sem se kot že dolgo ne. Danes pa že cel dan čutim musklfibr po celem telesu - majka! Škoda, da smo letos bili zadnjič dovolj "mladi", da lahko sodelujemo, saj ima turnir starostno omejitev navzgor (kar je sicer super stvar).
Drugače pa je bilo luštno - lepo vreme, hokej, srečanje z nekaj kolegi, in ja - še enkrat hokej! Lahko bi večkrat špilali, dejansko bo treba razmisliti o nabavi rolerjev - tokrat zares plastičnih, če jih še kje prodajajo (ali pa morda tokrat dejansko uspem v nošnji "hokejskih" rolerjev, ki so me nazadnje prav grdo ožulili).
Ni komentarjev:
Objavite komentar