Frikanje v Kal-Koritnici

Kot se spodobi za lepo vreme smo se 4-je tečajniki zbrali in odvihrali na bovške konce, natančneje v plezališče Kal-Koritnica. Ta sektor je našel Miloš v športnoplezalnem vodiču, kjer izrecno piše, da je plezališče redko obiskano. Ker je bila lepa sobota, je vse skupaj nekako imelo smisel in res - cel dan smo bili skoraj sami, oz. nas je bilo v celotnem plezališču morda okrog 10 ljudi (at max).

V Kranju smo se zbrali jst, Miloš, Jože in Jure, ter odvihrali proti Vršiču. Vmes smo se ustavili še v Kranjski Gori za zajtrk (ter ogled Vijolice). Na Vršiču pa sneg že prov fletno pobira, sej gore so že še posnežene, ampak vsekakor precej drugačna slika kot kakšen mesec nazaj. Nekaj smučarjev se je sicer še nekaj matralo na Mojstrovkah, ampak velke ni bilo. Vsekakor pa je že sezona kolesarjenja, saj smo na poti že srečali dva tekmovalca s spremstvom. No, posledično tudi pomeni, da je bilo ogromno motoristov.


Kal-Koritnica se nahaja le malo pred Bovcem, kjer parkiraš ob cesti ter se odpraviš po poti za Svinjak, nato pa se odcepiš levo nekako v smeri Rombona. V 15 minutah si tam.

Skala je dobra, precej kompaktna, smeri so dobro navrtane in vzdrževane, gužve pa rees nobene. Ko smo prišli, smo bili prvi, šele kasneje v dnevu pa se nam je pridružilo še nekaj avstrijcev v popolni alpinistični opremi. No, mi smo za "ogrevanje" (Ferlan je cel dan govoril, da se je prišel samo izplezat :P) takoj napadli sektor B, kjer prevladujejo 4-ke, in je res prijeten za ogret.

Spva smo se šalili, kako bo to đabe, nato pa smo hitro odkrili, da so ocena kar na mestu ("Kamnitniške"), ter da stvar ni tako super eimfah. Podobno zgleda občutijo avstrijci, ki se sploh ne premaknejo iz sektorja B, ki je najlažji.

No, mi pa seveda le gremo nad sektor C, kjer je nekaj res lepih smeri. Sam sem izredno užival v Bokar-ju (5b), ki je ena velika dolga raz. Tudi ostali trije pridno plezajo; Jožeta sicer Frida malo zjebe, ampak prav fino pleza, Jure je pa itak čist divji, in se na koncu plezarije odloči ter napade kar 2 smeri z oceno 5c, ter ju suvereno odpleza. Nato na top odpleza še smer z oceno 6a+. Svaka čast Jure :).

Vmes se jst še malo navežem na nek štant na vrhu, da malo poslikam folk, ki pleza. Tako v senčki in ravno pravšnji temperaturi ura kar teče in že smo našutani kot mortadela. Eni prej, nekateri pa kasneje :). Tako se odpravimo nazaj in v divji vožnji jamramo ter jočemo, zakaj se vreme za praznike kvari :(.

Nekoliko več fotk na Picasi.