Plavanje na Lazoviškem prevalu

Tokrat se mi res ne da pisati, tako da samo na kratko: navkljub zgodnjem vstajanju (ob 5:00 iz Loke) je bila cesta do planine Blata živ led, tako da sva bila z Juretom primorana avto pustiti kar na dnu. Sledila je 1.5 ura hoje do planine Blato po poledeneli cesti in prvič res opaziva, kako so slapovi dobro narejeni. Poleg dveh krakov v glavnem delu slapov se je letos naredil še en slap nekoliko naprej ob cesti, ki je tudi dolg za nekaj cugov in konkretno debel. Škoda, da je že vse odlimano od skale!

No, na Lazu sva ob 9 zjutraj in hitro se zapodiva proti prevalu. Tja prispeva nekje okrog 11. ure, saj je sneg že ojužen in se kar fino matrava ob vzpenjanju; sneg je tista najbolj zoprna kombinacija, ko se ti ponekod udre, ponekod pa ne, nikjer pa ne veš, ali te bo zdržal. Dodatno obremenitev predstavljajo še borovci, ob katerih se ti udre do tal (torej tam nekje do jajc). Vsekakor bi se s krpljami ali turnimi dilcami manj matrala :).

Sicer pa je sneg že močno odjužen in na sončnih legah ven že butajo pasovi trave, kjer se nazadnje ustaviva in odločiva, da imava dovolj. Kakih 10 minut se lepo sončiva in uživava v razgledih, nato pa Jure potegne ven svoje ta kratke dilce in odbrzi navzdol, medtem ko mu jaz opotekaje po snegu počasi sledim. Ob 12 prispeva nazaj na Laz, kjer srečava Miha, nakar ob pivcu in martinčkanju skupaj počakamo še Brica in Luka, ki prismučata oz. pribordata s Kanjavca!

Skupaj se nato odpravimo navzdol, kjer nas Miha še počasti v Emi, saj ima novo makino. Malo pred 7 pa smo doma, siti, prijetno zmatrani in ožgani :). Več naj povedo slike.