ponedeljek, 23. april 2012

Happy Ol' McWeasel

Najbrž se boste vprašali, kaj je to zaen naslov. Nima veze s plezanjem, alpinizmom, potovanjem ali čemerkoli. No, nekako želim obnoviti tudi drugi, ne-outdoor-športni del bloga. In semkaj seveda spada tudi kulturni del.


Kdo so Happy Ol' McWeasel? Gre za slovenski bend štajerskih korenin, ki preigravajo poskočno irsko muzko v fusionu (kako se tole sliši artfagovsko) z modernimi rock/punk ritmi. Kombinacija je uničujoč val vrhunske, v moderno preobleko postavljene narodne irske glasbe, kar s pridom izkorišča kar nekaj svetovno znanih bendov, kot so Flogging Molly, Dropkick Murphies, The real McKenzies ipd. (ki so, mimogrede, večinoma potomci irskih izseljencev, ki danes živijo v Ameriki). 

Mislim, da ni potrebno poudarjati, da sem sam neskončen fan take muzke (poleg tradicionalne irske). Kakorkoli, za objavo na blogu sem se odločil, ker tudi po 3 dneh še vedno trdim, da je bila to zame do zdaj najboljša žurka v loški Ostrigi, kar sem jih kdaj videl. Navkjlub dejstvu, da sem imel naslednji dan huronskega mačka katastrofalnih razsežnosti mi za nor večer namreč ni žal, kar je pri meni še redkeje. 

Happy Ol' McWeasel lahko mirno ob bok postavim zgoraj omenjenim velikanom irsko-punk muzke, saj imajo vse - od coverjev znanih irskih napevov, ki so izpeljane resnično avtentično in v duhu harmonike, frulic, benđota in hitrega ritma (npr. Irish Rover), do dobrih, kakovostnih in poslušljivih avtorskih skladb pa vse do bizarnih, a odlično izvedenih (in odlično sprejetih!) coverjev drugih bendov, kot je bil Cotton Eye Joe od Rednexov. 

Drugi del, ki ga ne morem prehvaliti, pa je sam koncert. Štajerci so naredili tako fešto, da v Ostrigi še nisem videl, da bi se folk metal v ljudstvo na vsaki 2 minuti - pa da ne boste mislili, da jih niso ujeli! Seveda je celotna dvorana na polno plesala (ajde, seveda tudi pod vplivom alkohola). Sam sem tako rjul besedila (igrali so same osebne favorite - Drunken Sailor, Foggy Dew, Whiskey in the Jar, Drunken Lullabies, All for me Grog, Dirty old Town, ...), da sem glas izgubil po parih pesmih. Skratka ta prav žur :). Pohvalno je tudi, da je bila Ostriga kar dodobra napolnjena, kar se (vsaj kakor jaz vem) zadnje čase dogaja precej redko, sploh za žure, ki niso Live-in-sanity oz. elektronka. Edini korak k popolnosti bi bil še hladen, točen Guinness namesto Laščana. A nič ne de, koncert bo šel v anale. So pa zato imeli poceni Jameson whisky, katerega še danes krivim za želodčne krče naslednji dan. 

Za konec še reklama za štajerce - pa upam, da se še kdaj oglasijo v kakem bližnjem kraju, saj vem, da bo dobra irska fešta zagotovljena :). Uživajte ob poslušanju!


Aja, pa vsem, ki vas ni bilo tam - lahko vam je neizmerno žal!

Ni komentarjev: