Doma imamo povsem sposoben gorniški cepin znamke Cassin, ki pa žal za plezarijo ne bo zadoščal (je povsem klasičen - ravna palica, nezamenljiva klina,...).
Zato sem že nekaj časa študiral, katere cepine si bom omislil. Ko prvič slišiš za vso to ponudbo cepinov je glava tako ali tako hitro polna - in prej ko slej ti bo vsak rekel, da brezveze da kupuješ poceni, ker je vse, kar ni od 180€ na cepin en velik šit in oh in sploh. Seveda ima pol Slovenije Petzlove Quarke, ki so sicer (se povsem strinjam) res top shit cepini, ampak so kljub vsemu precej dragi...
Tako sem pregledal kar nekaj cepinov; vsi sledeči cepini so dragi, a verjamem da kvalitetni: Petzl Quark, Petzl Aztar, Petzl Aztarex, Grivel Matrix, Black Diamond Viper (da Cobre sploh ne omenjam), DMM Rebel.
Nato sem na Kibubi naletel na češkega proizvajalca Raveltik. Zanimiva sta predvsem dva modela: Demon Super Cup in Demon Mountain. Obadva primerna za grape, edinole v lednem plezanju mislim da ni dvoma, da bi bil Super Cup boljša izbira. Problem Raveltikovih cepinov je, da je izjemno težko najti kakšno oceno na internetu. Večina plezalnega sveta tako ali tako zvesto uporablja Petzlove/BD modele, tako da je kakršenkoli review bil rare find. Vendar pa sem uspel najti nekaj slovencev, ki dejansko uporabljajo Raveltik in so (vsaj z Super Cup) zadovoljni.
Nato je prišel petek in izdelek dneva na Kibubi so bili Raveltikovi Demon Mountain (84€ / kos). In to je bilo to, še isti dan sem jih naročil.
Še zastonj so mi priložili Black Diamond paščke :) |
Zdaj bom nekaj let plezal, in mislim da bodo tudi Demon Mountain zdržali (vsi cepini morajo biti verificirani s strani UIAA...), potem pa si bom naredil jasno sliko o tem, kako je roba kakovostna. Če bom z Demon Mountaini zadovoljen, si tudi v prihodnje mislim nakupiti Demon Super Cup (ko bodo Demon Mountaini odslužili svoje); zakaj bi dajal 50€ več, če dobim isti cepin za manjšo ceno?
Če pa me bodo razočarali... tja, saj sem jih dobil res ugodno, tudi če jih prodam ne bom veliko na slabšem.
O tem, kako se cepini obnesejo, pa kdaj drugič.
Ni komentarjev:
Objavite komentar