Nostalgija

Prešinilo me je danes, ko sem se peljal s tekme in na mp3ju poslušal določene techno komade, ki sem jih ogromno preposlušal med letošnjim poletjem. Ne vem zakaj, ampak spomini mi zelo hitro privrejo na plan, in odkril sem, da sem dejansko nostalgičen. Na to odlično letošnje poletje, ko sem bil sam doma, vsak dan do 4 delal, skuhal južno, šel basket, potem pa na računalnik/k frendom. Sliši se boring, pa vendar, to je bil raj zame.

Drug zelo nostalgičen spomin je, ko sem bral stare msn pogovore in moj star forum, kjer smo se v predzadnjem poletju mnogo zgovarjali. Kako smo se meli fajn, kako smo "gikali", kako smo vsak dan igrali basket, se šli naseljence, ter seveda, Warhammer. Koliko več prostega časa smo imeli zgolj za zabavo. Pa sem mislil, da sem porabil za šolo veliko časa. Kar precej sem ga, res je, pa vendar je bilo drugače. Bili smo "drugučki", matura je bila še daleč, imeli nismo nobene resne odločitve pred sabo, in bili smo sproščeni. Nekateri bi rekli, da sem bil, glede na vse raznorazne računalniške igre/warhammer/družabne igre itd... g3333333k. Pa mi ni prav nič žal za mojo mladost! Skupaj s kolegi smo se imeli tako odlično, kakor se morda ne bomo imeli nikoli več. Kajti bili smo brezskrbni.

Kako zelo rad bi za vikend odigral kakšno partijo Warhammerja, al pa kkšne družabne igre, pa pogledal goro filmov. Ali pa "rejdal" kej bl hardcore v WoWu.
Ampak ni cajta, in tistga, ki je frej, raje zapravim za prijatelje in druge stvari. Ker enostavno vem, da se bom moral tem fantastičnim stvarem odpovedat; žal, preveč jih je, dan pa ima le 24 ur.


Zelo osnovno bi lahko rekel, da sem nostalgičen na mladost. Rekli boste, da sem še zdaj "mlad"; res je, pa vendar, vsako leto manj. In vsako leto bo življenje vedno bolj zahtevno, odraslo in "resno", če se držimo preprostih izrazov.
Pa vendar, lahko sanjamo. Sam se ravno zato oklepam teh "hobijev", ker bom morda, zgolj morda, nekoč imel čas, da se jim bolj posvetim. Morda se slepim. Vendar pa sem v tem primeru potem trenutno preveč naiven, da bi se zavedal, da v prihodnosti ni več svetlih trenutkov (seveda so tudi drugačni svetli trenutki s prijatelji/gf maybe).
Ti hobiji so mi namreč delno usmerjali življenje; prek njih sem spoznal mnogo neobičajnih ljudi, ter se tudi mnogo naučil. Menim, da več, kot da bi preležal ta čas pred televizijo. Zato jih hranim v najbolj dostopnih kotičkih možganov, da jih potegnem na plan, ko je življenje trdo, v upanju, da bo nekoč bolje.

Eno besedilo, ki se lepo sklada s temo:

Sonata Arctica - Misplaced

Sometimes I feel so out of time and place,
trapped in a maze
As if I was lost in someone else's life...
The values I should keep in high regard don't mean a thing to me

Do you ever feel a need to go back in time?
A dream of mine...
To travel far away and one day steal back my life
In the end all I can do is to learn I live in a dreamland