My dreams

Ja, moje sanje že iz otroštva. Only dreams, nothing more. Sam še zmer, to sploh nima veze :). Nimam niti potrpljenja niti volje niti talenta (vrjetn), da bi se šolal tok dolgo kot se šolajo te fantje. Ampak, ja, predstavljejte si, da mate v roki joystick, s katerim nadzorujete jet fighterja ki za šalo stisne čez 2 macha, pod nogami na spodnji strani letala pa 6 raket od katerih vsaka košta 500.000 ameriških dolarjev in lahko spraži sovražnika že na 150+ kilometrov. In ko lahko gladko nabriješ 9 Gjev pri top speedu. Aja, a sm že omenil, da je zadeva kul?


p.s. Ravno v kontekstu s filmom, RIP Tomcat :) (razen če bodo Iranci še kej mel od tega :P)

O geekih po geekovsko

V današnjem svetu se vse bolj uveljavlja izraz geek; s tem seveda mislim predvsem njegovo pojavljanje v slengu in internetnem pogovoru, pa vendar je beseda tako pridobila na pomenu, da je postala skorajda nepogrešljiv del našega vsakdana. Govorim seveda z vidika mlade generacije, ki pa je s tega pravzaprav še najbolj pomembna. Naj gre za zadirčno, arogantno zmerjanje računalniških obsedencev ali takih in drugačnih mojstvor raznoraznih tehnoloških obrti, ali zgolj za naravoslovce v splošnem (pa govorimo o odprtosti in tolerantnosti družbe!), geek je beseda, polna stereotipov.

Pa poglejmo, kakšen je po mnenju množic stereotipen geek: gre za bolj mladega (starost sicer variira od najstnika pa do poznih srednjih let), mozoljastega, nepočesanega in neurenejega posameznika, ki je relativno odklonski do družbe. Zelo tipičen simbol gikov so tudi debela očala in asocialnost. Že sama predpostavka o asocialnosti seveda ne zdrži konkretnega argumenta, saj mnogo ljudi meša geeke z na rob družbe odrinjenimi posamezniki, ki iščejo uteho v bežanju v nerealni svet spleta, iger in zabave.

Kaj pa pravi Oxford enciklopedija o besedi geek: “a person with an eccentric devotion to a particular interest: a computer geek. “ Kratko in jedrnato. In zelo direktno izlušči problem okrog geekov. Torej so geeki daleč od konformnega obnašanja, ki jim ga tako vztrajno vsiljuje družba. Še ena stvar je jasna iz enciklopedije, sama družba posplošuje geeke z računalniškimi obsedenci, medtem ko geek govori še o vznesencih nad tehniko, nad televizijo, nad politiko, pravzaprav nad vsemi sferami našega življenja.

In to je poglavitno. Kajti le nekdo, ki nečemu posveti mnogo časa in je navdušenec nad tem, bo odkril kaj novega, bo potisnil meja te sfere še dlje, in tako pridem do sicer iracionalne in popolnoma laične trditve, da svet stoji na geekih. Geek je iznašel računalnik. Geek je našel zdravila za mnoge bolezni, ki pestijo ta svet. Geek je kriv, da beremo v lastnem jeziku, geek je kriv, da beremo časopis, ki je narejen iz priročne stvari, imenovane papir. Tudi to je, seveda, iznašel geek. Zato vstran z žaljivimi očitki. Morda se lahko pogovorite z geekom in boste odkrili, da je živa legenda. Če je nekdo sposoben neki stvari izkazati tako privrženost in zanimanje, bi se ga moralo zato še toliko bolj spoštovati; prav tako, kot je nek športnik glavna zvezda, ker je poleg talenta posvetil tistemu športu večino svojega prostega časa, bi lahko namenili kanček spoštovanja tudi tistemu čudnemu sošolcu, ki cele popoldneve preživi na računalniku ter gradi prihodnost, namesto da bi šel z vami že 9742. na kavo. Pa smo spet pri toleranci naše družbe…

Da zaključimo: terminologija okrog besede geek je popolnoma neustrezna in zelo netolerantna s strani družbe. Sposobnost, da nečemu izkažeš veliko predanost in trud je namreč ena najboljših lastnosti človeka, ki je vsak pač nima. Poznam ogromno ljudi, ki so dobri prijatelji, dobri športniki, dobri očetje in matere, pa še vedno ponosno rečejo: “I’m proud to be a geek.” Tudi sam stojim za tem stavkom. Pa če se svet obrne na glavo.

Hokej!!!

Že en čas smo se menil, da bi obudil hokej na rolerjih, ki smo ga nazadnje jst pa en par starih kolegov igral tm konc osnovne šole, predn so nam ratali rolerji premajnhi. No, zdej sm zvedu da se temu reče in-line hokej, strokovno :P. Kakorkoli že, odkrili smo da smo samo ene trije taki, ki imamo še zanimanje za ta fenomenaln šport.

In tukaj pride zanimiv del. Ne samo, da izvem, da bivši sošolec in "kolega" Meglič igra v Formah z svojo ekipo Letečih Podgan, ne, izvem, da obstaja na ožjem Gorenjskem prostoru (Kranj, Škofja Loka, okoliške naselbine) Gorajtska liga, kjer poznam OGROMNO ljudi, za katere se mi ni niti sanjalo, da igrajo hokej. Mič, naš predsednik Tilen Šubic, in pa kar nekaj hokejskih navdušencev, ki se jih nekako spomnim iz osnovne šole.

Še bolje, mene in Aljaža ter Lašiča so celo vzeli med Leteče Podgane :). Zadnjo nedeljo smo imeli že prvo tekmo, in ne morem verjeti, kok sem zamujau, ko nism prej vedu za to aktivnost. Tko da se bomo zdej potrudil nadoknadit :).



Še en filmček, ki nikakor ne zajame veličine in užitka tega športa, pa vseeno :).